YF-23 Black Widow II
| YF-23 Black Widow II | ||
|---|---|---|
 YF-23: spredaj Gray Ghost, zadaj Black Widow II | ||
| Opis | ||
| Tip: | lovec prestreznik | |
| Posadka: | 1 pilot | |
| Prvi polet: | leta 1990 | |
| Uvedeno v službo: | letalo ni prišlo vuporabo | |
| Proizvajalec: | Northrop/McDonnell Douglas | |
| Mere | ||
| Dolžina: | 20,6m | |
| Razpon kril: | 13,3 m | |
| Višina: | 4,3 m | |
| Površina kril: | 13,30 m2 | |
| Teže | ||
| Prazno: | 14,940 kg | |
| Opremljeno: | 23,327 kg | |
| MTOW: | 29,029 kg | |
| Gorivo: | 10,900 kg | |
| Pogon | ||
| Motor: | 2x GE YF-120 ali 2x PW YF-119 | |
| Pospešna sila: | 277 kN | |
| Zmogljivost | ||
| Največja hitrost: | 2,240 km/h | |
| Mach hitrost: | 1,8 M | |
| Bojni dolet: | neznan | |
| Najdaljši dolet: | 1440 km | |
| Operativna višina: | 19,800 m | |
| Hitrost vzpona: | neznano | |
| Obremenitev kril: | neznano | |
| Razmerje pospešek/teža: | 1,88 | |
| Oborožitev | ||
| Topovi: | M-61A1 | |
| Topovi: | -II- | |
| Bojni tovor: | na krilu= 253kg/m2 | |
| Drugo: | 2 x AIM-9M in 4 x AIM-120 | |
| Uporaba | ||
| letalo ni prišlo v uporabo | ||
YF-23 Black Widow II je bilo ameriško prototipno letalo.
Ozadje[uredi | uredi kodo]
Po več kot dveh desetletjih operativne uporabe letala F-15 Eagle, so se ZDA (oz. Vojno letalstvo ZDA – USAF) odločile, da ga zamenjajo z bolj zmogljivim, ker ni več konkurenčno letalom MiG-29 in Su-27. Natečaj so razpisali leta 1981. Leta 1985 so se proizvajalci razdelili v dve skupini. V prvi sta bila Northrop in McDonnell Douglas, v drugi pa Lockheed Martin, Boeing in General Dynamics. V prvi skupini je nastalo letalo z oznako YF-23.
Letalo YF-23 Black Widow II so poimenovali po letalu P-61 Black Widow.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Projekt se je imenoval ATF (advanced tactical fighter). 31 decembra 1986 sta bili obe ekipi podprti z 691 milijoni dolarjev. Za ta denar je morala vsaka skupina izdelati dva prototipa. Obe skupini je čakalo težko delo, saj so ZDA želele najsodobnejše letalo, ki bi, tako kot letalo F-15, preseglo zmogljivosti takrat narejenih letal. Natečaj je temeljil na manevrsko zelo zmogljivem letalu, doseganju nadzvočne hitrosti brez dodatnega zgorevanja in slabi radarski opaznosti. Obe skupini sta že imeli izkušnje s tehnologijo stealth (slaba radarska opaznost). Northrop je izdelal »nevidni« bombnik B-2, Lockheed Martin pa »nevidni bombnik« F-117A. Northrop je imel rahlo prednost v aerodinamiki letala, druga skupina pa boljši izpušni sistem, ki je vseboval tudi premično šobo. Obe skupini sta izdelali letali do leta 1990. Northrop in McDonnell Douglas sta naredila dve izpeljanki letala YF-23. Ena izpeljanka je bila opremljena z dvema motorjema Pratt & Whitney F119, druga pa z motorjema General Electric F120. Slednji se je na preskusih izkazal za učinkovitejšega. Leta 1991 se je projekt ATF zaključil. Vendar zmagovalca natečaja nista bila Northrop in McDonnell Douglas, ampak nasprotna skupina, ki je predstavila letalo YF-22.
Poslednji dom letala YF-23[uredi | uredi kodo]
Obe letali YF-23 sta po pogodbi pripadali ZDA. Vendar se ZDA niso odločile za nadaljnje preizkušanje letal, zato sta letali končali v vojaškem muzeju. Prvo letalo YF-23A »Black Widow II« PAV-1 (S/N 87-800) je na ogled v Nacionalnem muzeju USAF (Dayton, Ohio); drugo letalo YF-23A »Gray Ghost« PAV-2 (S/N 87-801) pa je v Western Museum of Flight (Zamperini Field, Torrance, California).
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
