Wu Zetian

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Wu Zetian
A Tang Dynasty Empress Wu Zetian.JPG

Wu Zetian (poenostavljene pismenke: 武则天; traditionalne pismenke: 武則天; pinyin: Wǔ Zétiān), z rojstnim imenom Mei 媚 in kasneje bolj znanim Zhao照 , je bila rojena 16. 12. 625, najverjetneje v prefekturi Lizhou, v sedanji Južni Koreji. Umrla je 16. decembra 705.

Wu Zetian 武则天, z rojstnim imenom Mei 媚in kasneje bolj znanim Zhao照, je bila sprva le konkubina na dvoru cesarja Taizonga in kasneje njegovega sina Gaozonga. Ker pa je imela veliko politično moč, ji je uspelo odstraniti vse sebi nasprotujoče, se oklicati za cesarja* in ustanoviti novo dinastijo. Wu Zetian se je izkazala kot izjemno močna in sposobna vladarica, tako politično kot vojaško. Bila je zaprisežena budistka in tako pripomogla k hitremu razvoju budizma na Kitajskem. Spomladi leta 705 se je cesarici zdravje močno poslabšalo, pod prisilo je predala prestol regentu Li Xianu in decembra istega leta umrla.

Wu Zetian[uredi | uredi kodo]

Rojstvo in družina[uredi | uredi kodo]

Wu Zetian 武则天, z rojstnim imenom Mei 媚in kasneje bolj znanim Zhao照 , je bila rojena 16. 12. 625, najverjetneje v prefekturi Lizhou, v sedanji Južni Koreji. Njen oče Wu Shihuo 武士彠 je prihajal iz ugledne aristokratske družine in bil zaveznik ustanovitelja dinastije Tang. Skozi vse svoje življenje je imel enega vodilnih mest v vojaških državnih službah. Njena mati Gospa Yang je bila članica cesarske družine Sui 隋.

Wu Zetian je imela 4 sinove in 2 hčere. Prvi je bil Li Hong 李弘 rojen leta 652 s posmrtnim imenom cesar Xiaojing. Drugorojeni Li Xián 李賢je bil rojen leta 653, ki je kasneje dobil naziv princa Zhuanghuai. Tretji je bil leta 655 rojeni Li Xiăn 李顯, najmlajši od sinov pa je bil leta 662 rojeni Li Dan 李旦. Wu Zetian je imela še dve hčeri in sicer princeso Taiping 太平 in princeso, katere imena se ne ve.

Vzpon[uredi | uredi kodo]

Wu Zetian je postala Taizongova konkubina leta 638. Leta 649 je Taizong umrl in tako kot je veljalo za vse konkubine, je tudi ona odšla v budistični samostan. Po približno dveh letih je novi cesar, Taizongov sin Gaozong, zahteval njeno vrnitev na dvor. Sprva je bila le njegova konkubina, po petih letih truda pa je dosegla poroko z njim. Takoj po poroki je Wu Zetian začela odstranjevati uradnike, ki ji niso bili po godu in so nasprotovali njenemu vladanju. Cesarja je leta 660 zadela manjša kap in Wu Zetian mu je sprva pomagala pri vladanju, kasneje pa prevzela vse državniške posle.

Po cesarjevi smrti je prevzel nasledstvo najstarejši sin, princ Xiaojing. Ko je Xiaojing začel izvajati ideje, ki njegovi materi in cesarici Wu niso bile najbolj po godu, je nenadoma umrl. Nasledil ga je mlajši brat, princ Zhuanghuai. Wu Zetian ga je obtožila načrtovanja upora in zarote ter ga izgnala, Zhuanghuai je kasneje naredil samomor. Nasledil ga je Li Xian, znan tudi kot cesar Zhongzong. Zhongzonga je Wu Zetian že po šestih tednih odstavila in sicer ko je skušal za kanclerja postaviti ženinega očeta. Tako je prišel na prestol najmlajši sin Li Dan, ki je tako dobil naziv cesarja Ruizonga, vendar tudi njegovo vladanje ni trajalo zelo dolgo, saj se je pod prisilo svoje matere prestolu odpovedal.

Vladanje[uredi | uredi kodo]

Wu Zetian se je izkazala kot izredno močna in sposobna vladarica. Začasa njene vladavine so bile razmere v državi spet stabilne in politični vpliv aristokracije se je zmanjšal, saj ni bila preveč zaupljiva do uradnikov iz pomembnih, vplivnih družin. Profesionalizem državnega aparata se je okrepil, saj je Wu Zetian podpirala kvalificiranje uradnikov na podlagi državniških izpitov in ne na podlagi vez in poznanstev.

Leta 690 je razglasila novo dinastijo Zhou in se oklicala za cesarja. Tako je postala prva cesarica v zgodovini Kitajske.

Cesarica Wu je bila zaprisežena budistka in ravno začasa njene vladavine je budizem na Kitajskem doživel razcvet. Da bi uveljavila svoje vladanje tudi v religioznem smislu, je začela širiti sutre, kjer je bilo prerokovano, da bo reinkarnacija Bude ženska, monarhinja, ki bo pregnala bolezen, vojno in nesreče iz celega sveta. Njeno vladanje je močno vplivalo na položaj žensk v tedanji Kitajski. Ženske so se lahko izobraževale in celo v umetnosti so lahko uspele. Tak položaj žensk se je ohranil še dolgo po cesarični smrti, približno sto let.

Vladala je 15 let, do leta 705, ko je nekaj uradnikov iz strahu, da ne bi prišlo po njeni smrti do nasledstvene krize, izvedlo državni udar. Na so prestol postavili njenega in Gaozongovega sina Zhongzonga in tako obnovili dinastijo Tang.

Wu Zetian v literaturi[uredi | uredi kodo]

Večina leposlovne literature o Wu Zetian je v tujih jezikih, prav tako kot tudi strokovne literature o njenem življenju in vladanju. Primeri leposlovne literature: - Dora Shu-fang Dien je napisala Empress Wu Zetian in Fiction and in History: Female Defiance in Confucian China, (Nova Publishing, 2003), kjer raziskuje življenje cesarice Wu Zetian in kako so ženske našle poti, kako sodelovati v javnem življenju, kljub socialnim oviram tradicionalne ureditve na Kitajskem. - Jonathan Clements je napisal Wu: The Chinese Empress Who Schemed, Seduced and Murdered Her Way to Become a Living God (2007). - Znana francoska pisateljica Shan Sa, ki se je rodila v Pekingu Beijing北京, je napisala biografski roman v francoščini »Impératrice«, ki ga najdemo tudi v slovenskem prevodu »Cesarica«. Preveden je tudi v japonščino kot Jotei: Waga na wa Sokuten Bukō 女帝: わが名は則天武后 (“Ženska cesar : Moje ime je cesarica Wu Zetian). - Domišljijska Wu Zetian se pojavi tudi v romanu kriminalki Eleanor Cooney in Daniela Alterija “Deception : A Novel of Mystery and Madness in Ancient China". - Lin Yutang napiše “Lady Wu”, kjer združi podrobno raziskovanje zgodovinskih podatkov in pripovedništvo, da poveže čutno zloben portret ženske cesarja. - Lydia Kwa je napisala roman »the Walking Boy« leta 2005 v Kanadi pri založbi Key Porter Books.

Druga dinastija Zhou 周[uredi | uredi kodo]

Ko je cesarica Wu leta 690 uradno zasedla prestol, je oklicala novo dinastijo Druga dinastija Zhou, ki je nato trajala do cesaričinega odstopa leta 705. Druga dinastija Zhou je tako za 15 let prekinila dinastijo Tang, ki se je nato zopet obnovila. Obdobje prekinitve se deli na Wu Zetianino zgodnjo, srednjo in pozno vlado.

Zgodnja vlada[uredi | uredi kodo]

Kmalu potem, ko je Wu Zetian zasedla prestol, je povzdignila status budizma nad daoizmom in vero uradno podprla z grajenjem tako imenovanih Dayun templjev 大雲寺 v vsaki prefekturi, ki je pripadala območjem glavnih mest Chang’an in Luoyang ter povzdignjenjem višjih menihov v tako imenovane Gong Jue 公爵. Prav tako je v kraljevi tempelj prednikov dala posvetiti sedem generacij prednikov družine Wu, vendar je še vedno darovala trem cesarjem dinastije Tang.

Problem, s katerim se je soočala, je bilo vprašanje nasledstva. Ko je zasedla prestol, je Li Dana 李旦 oklicala za kronskega princa oziroma Qin Wang 亲王 in mu odobrila ime Wu. Vendar je uradnik Zhang Jiafu 張嘉福prepričal neplemiča Wang Qinzhija 王慶之, da je sprožil peticijo in se zavzemal, da bi naziv kronskega princa moral preiti na cesaričinega nečaka Wu Chengsija 武承嗣glede na to, da je bil pripadnik rodbine Wu. Cesarica se je sicer nagibala v to smer in dala tudi usmrtiti tri ministre, ki so bili odločno proti, ampak je navsezadnje zavrnila predlog, da naredi Wu Chengsija za kronskega princa. Medtem je dovolila Wang Qinzhiju prost vstop v palačo, ki pa ni trajal dolgo, saj naj bi Wang cesarico razjezil s prepogostimi obiski zato je uradniku in ministru Li Zhaodeju 李昭德naročila naj ga pretepejo. Li je to izkoristil in ga dal pretepsti do smrti ter razpustil zagovornike peticije. Nato je še prepričal cesarico naj Li Dana obdrži kot kronskega princa z agrumentom, da ji je sin bližji kot nečak. Kmalu zatem cesarica na Li Zhaodejevo pobudo razreši Wu Chengsija s položaja ministra, ker naj bi postajal premočan. Wu Chengsija obdari z mnogo častnimi naslovi, ki pa so brez prave avtoritete.

Medtem je nekaj ministrov in uradnikov, ki so imeli v lasti peticijo kovalo zaroto in hotelo, da se peticija uresniči, kar odkrije uradnik tajne policije Lai Junchen 來俊臣. Zarotniki v zadnjem trenutku skrijejo peticijo in si izprosijo milost pri cesarici, ki jih ne da usmrtiti, ampak zgolj izgnati. Po tem dogodku se je, zlasti na Li Zhaodejevo pobudo, močno zmanjšalo število politično motiviranih umorov, čeprav ne popolnoma.

Leta 693 je zaupna cesaričina dama v čakanju Wei Tuan'er 韋團兒, ki je sovražila Li Dana , po krivem obtožila njegovo ženo kronsko princeso Liu 劉皇后čarovništva in Wu Zetian jo je dala usmrtiti. Wei je z obtožbami hotela še dlje, vendar je nekdo ovadil njo in tako je bila usmrčena. Cesarica je vseeno degradirala Li Danove sinove in usmrtila dva uradnika, ki naj bi se skrivno sestajala z Li Danom ter nadalje prepovedala srečanja uradnikov z Li Danom. Nato se pojavijo obtožbe, da naj bi Li Dan koval zaroto proti cesarici zato Lai Junchen sproži preiskavo, v kateri aretira in muči Li Danove služabnike na izjemno krut način. Eden od služabnikov kljub razparanemu trebuhu zagovarja nedolžnost svojega gospodarja in cesarica zato ustavi preiskavo ter tako reši Li Dana.

Potem, ko je bil Wu Chengsi odstranjen, je Li Zhaode postajal vse močnejši zato ga je cesarica leta 694 odstavila. Približno ob tem času jo močno navdušijo tri osebe, in sicer puščavnik Wei Shifang 韋什方, kateremu je za kratek čas podarila naziv ministra, budistična nuna, ki je trdila,da je sam Buda in vidi v prihodnost ter stari mož nehanske narodnosti, ki naj bi bil star 500 let. Kakorkoli, leta 695 je cesaričin nekdanji ljubimec Huaiyi懷義požgal Kraljevo konferenčno dvorano Mingtang 明堂 in Nebeško dvorano Tiantang 天堂, ker je bil ljubosumen na sedanjega ljubimca, kraljevega zdravnika. Cesarica je bila jezna, ker te tri osebe niso znale napovedati požiga zato je nuno in njene učenke zasužnjila, Wei Shifang je storil samomor, stari mož nehanske narodnosti pa je zbežal. Usmrtiti pa je dala tudi Huaiyija. Po tem dogodku se ni več toliko zanimala za misticizem in se je še bolj zavzemala za državne zadeve.

Srednja vlada[uredi | uredi kodo]

Wu Zetianina administracija pa je kmalu zašla v različne težave na zahodni in severni meji. Spomladi leta 696 je poslala vojsko pod vodstvom generalov Wang Xiaojieja 王孝傑in Lou Shideja 婁師德 proti ljudstvu Tufan . Cesaričina vojska je bila poražena in cesarica je Wanga ponižala v neplemiča, Lou Shideja pa v prefekturnega uradnika nižjega ranga. Kasneje je obema obnovila položaj generalov.

Poleti leta 696 se pojavi mnogo resnejša grožnja. Kitanska Qidan 契丹 poglavarja Li Jinzhong 李盡忠in Sun Wanrong 孫萬榮 sta bila nezadovoljna z ravnanjem prefekta prefekture Ying 營州Zhao Wenhuijem 趙文翽 s kitanskim ljudstvom. Poglavarja se upreta in Li prevzame naslov Wushang khan 無上可汗, kar dobesedno pomeni »kan, ki nima nadrejenega«. Vojsko, ki jo je poslala Wu Zetian, so porazile kitanske sile in v zameno še napadle ozemlje Zhou. Medtem je kan Vzhodnih Turkov Tujue 突厥 ponujal podreditev, vendar še vedno hkrati napadal ozemlja Kitanov in dinastije Zhou. Vzhodni Turki so napadli kitansko bazo operacij in ugrabili družine poglavarjev, kar je za nekaj časa zaustavilo napade Kitanov na območja dinastije Zhou. Poglavar Sun prevzame položaj kana, reorganizira kitanske sile in zopet napade ozemlje dinastije Zhou in precej zmaguje v bitkah z vojsko dinastije Zhou. Wu Zetian se hoče z kaganom Vzhodnih Turkov pogoditi za mir in sicer za precej visoke pogoje. Morala je vrniti vse pripadnike turškega plemena, ki so se že pokorili dinastiji Zhou in morala jih je oskrbeti s semeni, svilo, orodjem in železom. Poleti leta 697 turški kan še enkrat napade kitansko bazo, ubije Suna in tako zaenkrat konča kitansko nevarnost.

Medtem je Lai Junchen, ki je vmes že izgubil svojo moč, a si jo zopet pridobil, po krivem obtožil Li Zhaodeja raznih kriminalnih dejanj. Načrtoval je še lažno obtožiti izdaje Li Dana, Li Zheja 李哲 , princeso Taiping Taiping Gongzhu 太平公主. Princesa Taiping je reagirala prva in Laija obtožila zločinov, ki so ga nato skupaj z Li Zhaodejem usmrtili. Po smrti Laija se je vlada tajne policije hitro končala in mnogo žrtev in uradnikov so postopoma posmrtno oprostili. Med tem časom se je cesarica zapletla še z dvema novima ljubimcema, ki jih je počastila znotraj palače in jih postavila za kneza oz. Gong Jue 公爵.

Okrog leta 698 sta cesaričina nečaka Wu Chengsi in Wu Sansi 武三思 ponovno poskušala preko uradnikov prepričati cesarico naj nekoga od njiju naredi za kronskega princa, zopet z argumentom, da bi cesar oziroma cesarica moral prenesti prestol na nekoga iz iste rodbine. Zaupni cesaričin minister Di Renjie 狄仁傑pa je bil močno proti in je predlagal naj iz izgona pokličejo Li Zheja in ga naredijo za kronskega princa. Predlog podpreta še dva ministra in osebni cesaričin svetovalec Ji Xu 吉頊. Cesarica se je strinjala in spomladi leta 698 poklicala Li Zheja, ga naredila za kronskega princa ter ga poimenovala Li Xian 李賢.

Medtem je, kar se tiče mirovnega sporazuma z Vzhodnimi Turki, cesarica poslala svojega pranečaka Wu Yanxuija Vzhodnim Turkom, da bi se poročil s hčerko tamkajšnjega kagana in tako zapečatil sporazum. Kagan pa ni imel namena utrditi sporazuma s poroko, ampak je Wu Yanxuija celo zadržal kot talca in sprožil velik napad na ozemlje dinastije Zhou ter napredoval do prefekture Zhao 趙州. Leta 699 je prenehala nevarnost na meji z ljudstvom Tufan. Kralj Ljudstva Tufan je postajal nezadovoljen z naraščajočim monopolom Lun Qinlinga 論欽陵 zato je izkoristil njegovo odsotnost in poklal Lun Qinlingove sodelavce. Potem je še porazil Luna v bitki in Lun je storil samomor. Lunov sin Lun Gongren 論弓仁se je predal oblastem dinastije Zhou. V državi Tufan je kar nekaj let trajala precejšna zmeda, kar je pomenilo mir na meji za dinastijo Zhou.

Wu Zetian se je pričela zavedati, da se stara in se je bala, da po njeni smrti Li Xian in princi rodbine Wu ne bodo mogli skleniti miru zato je leta 699 Li Xiana, Li Dana, princeso Taiping, njenega drugega moža Wu Youjija武攸暨in ostale rodbinske prince med sabo spravila s prisego.

Pozna vlada[uredi | uredi kodo]

Medtem ko se je Wu Zetian starala, sta ministra brata Zhang Yizhi張易之in Zhang Changzong 張昌宗postajala vse močnejša in so se jima podrejali celo princi rodbine Wu. Cesarica se je tudi vse močneje zanašala nanju v zadevah države in ureditve. O tem so skrivaj diskutirali in kritizirali cesaričin vnuk Li Chongrun 李重潤, vnukinja Li Xianhui 李仙蕙in njen mož Wu Yanji 武延基, cesaričin pranečak in Wu Chengsijev sin. Nekako se je za te skrivne debate razvedelo in Zhang Yizhi je o tem poročal cesarici, ki je prisilila trojico v samomor.

Kljub cesaričini pozni starosti, se je še vedno zanimala za odkrivanje nadarjenih uradnikov in njihovo napredovanje. Med posamezniki, ki jim je omogočila napredovanje v pozni letih sta tudi Cui Xuanwei崔玄暐 in Zhang Jiazhen 張嘉貞.

V letu 703 sta brata Zhang začela zavračati Wei Yuanzhonga 魏元忠, ki je bil do sedaj višji minister, ker je zavrnil napredovanje še dveh bratov Zhang, Zhang Changyija 張昌儀 in Zhang Changqija 張昌期. Bala sta se tudi, da ko bo Wu Zetian umrla, bo Wei že našel način, kako jih usmrtiti. Zato sta Weija in Gao Jiana 高戩, uradnika, ki ga je odobravala princesa Taiping, obtožila sumničavosti in ugibanj o cesaričini starosti in smrti. Brata Zhang sta najprej dosegla, da je Weijev podrejeni Zhang Shuo 張說 potrdil obtožbe, vendar je Zhang Shuo pred cesarico priznal, da sta ga v lažno pričevanje prisilila brata Zhang. Kot rezultat so Wei, Gao in Zhang Shuo ušli smrti, ampak so bili izgnani.

Odstranitev in smrt[uredi | uredi kodo]

Jeseni leta 704 so se začele širiti obtožbe o korupciji med vsemi brati Zhang, tudi Zhang Tongxiujem 張同休. Zhang Tongxui in Zhang Changyi sta bila degradirana. Kljub temu, da sta se uradnika Li Chengjia 李承嘉 in Huan Yanfan桓彥範 zahtevala odstranitev bratov Zhang Yizhija in Zhang Changzonga, je cesarica upoštevala mnenje ministra Yang Zaisija楊再思 in jih ni odstranila. Posledično je minister Wei Anshi obtožbe o korupciji proti bratoma Zhang obnovil.

Pozimi leta 704 je cesarica močno zbolela in samo brata Zhang sta jo lahko obiskovala, ministri pa ne. To je dvignilo sum, da se hočeta polastiti prestola in sledila je vrsta obtožb o izdaji. Ko se je cesarici zdravje popravilo, je Cui Xuanwei hotel izposlovati, da bi jo lahko obiskovala samo Li Xian in Li Dan, ampak je predlog zavrnila. Huan in Song Jing 宋璟 sta še naprej obtoževala brate Zhang izdaje zato je Wu Zetian Songu dovolila preiskavo, ampak preden jo je uspel dokončati je že vložila zahtevo za oprostitev Zhang Yizhija in tako iztirjala Songovo preiskavo.

Do spomladi leta 705 je cesarica zopet resno zbolela. Cai in Huan sta še z nekaterimi drugimi uradniki načrtovala usmrtitev bratov Zhang. V zaroto so prepričali še generale Li Duozuoja 李多祚, Li Dana李湛 in Yang Yuanyana 楊元琰 ter še enega ministra Yao Yuanzhija 姚元之. S strinjanjem Li Xiana so tako 20. februarja ubili brata Zhang in obkolili dvorano Changsheng 長生殿, kjer je rezidirala Wu Zetian. Poročali so ji, da sta bila brata Zhang usmrčena zaradi izdaje nato pa so jo prisilili, da je predala prestol Li Xianu. 21. februarja je bil izdan edikt v njenem imenu o Li Xianu kot regentu, naslednji dan, 22. februarja, pa je bil izdan še en edikt v njenem imenu, kako predaja prestol Li Xianu. Li Xian je uradno zavzel prestol 23. februarja in naslednji dan je bila Wu Zetian v spremstvu močne straže prenešena v podeželsko palačo Shanyang 上陽宮. Vseeno pa je bila počaščena z nazivom Vladajoča cesarica Zetian Dasheng 則天大聖皇帝. Dinastija Tang je bila tako obnovljena 3. marca in s tem končala Drugo dinastijo Zhou. Wu Zetian je umrla 16. decembra 705 in ni več imela naziva cesarja, ampak je z zadnjim ediktom v njenem imenu postala Cesarica Zetian Dasheng 則天大聖皇后. Leta 706 je Wu Zetianin sin, cesar Zhongzong, združil cesarico z njenim možem Gaozongom v skupnem pogrebu pri Qianlingu blizu prestolnice Chang’an na gori Liang. Cesar je dal v tej grobnici pokopati tudi brata Li Xiana, sina Li Chongruna in hčerko Li Xianhui, ki so padli kot žrtve Wu Zetianine jeze.

Čeprav Druga dinastija Zhou ni trajala dolgo, nekateri zgodovinarji menijo, da se rezultati v kasnejši dinastiji Tang kažejo predvsem v večji enakosti med spoloma.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Opombe in reference[uredi | uredi kodo]

  • Naziv cesarice Wu Zetian je bil enakovreden nazivu cesarja kot samostojnega vladarja in ne le nazivu cesarice kot cesarjeve žene.

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Dillon, Michael (1998): China; A cultural and historical dictionary, Curzon press, Richmond
  • Paludan, Ann (1998): Chronicle of the chinese emperors, Thames & Hudson, London
  • Saje, Mitja (2002): Veličina tradicionalne Kitajske, Zgodovina Kitajske od dinastije Qin do Song, Filozofska fakulteta, Oddelek za azijske in afriške študije, Ljubljana
  • Schirokauer, Conrad (1991): A brief history of chinese civilization, Harcourt Brace (1 izdaja 1978), Orlando, Florida
  • Twitchett, Denis (1979): The Cambridge history of China, volume 3, Sui and T'ang China, Cambridge university press, Cambridge