Wilhelm von Tegetthoff

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Wilhelm von Tegetthoff
1827 - 1871
Tegetthoff-lithographie.jpg

Kraj rojstva: Maribor
Kraj smrti: Dunaj
Pripadnost: Zastava Avstrijskega cesarstva Avstrijsko cesarstvo

Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska

Veja: mornarica Austria-Hungary-flag-1869-1914-naval-1786-1869-merchant.svg
Čin: K.u.K. Admiral.jpg admiral
Oboroženi
konflikt(i):
Bitka za Helgoland , bitka pri Visu
Odlikovanja: Maria Theresia Orden.jpg vojaški red Marije Terezije

OEK3 with war decoration obv.jpg red železne krone

Baron Wilhelm von Tegetthoff, avstrijsko-cesarski in avstro-ogrski mornariški častnik in viceadmiral,* 23. december 1827, Maribor, tedaj Avstrijsko cesarstvo, † 7. april 1871, Dunaj

Tegetthoff velja za enega najboljših admiralov 19. stoletja, poznan je bil predvsem po svoji inovativni taktiki in odličnem vodenju.

Otroštvo in šolanje[uredi | uredi kodo]

Rojen je bil na Štajerskem, v Mariboru, v družini pehotnega častnika. Po končani normalki je v letih 1837–40 obiskoval mariborsko gimnazijo, v letih 1840–5 pa mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marino) v Benetkah.[1]

Vojaška kariera[uredi | uredi kodo]

Sodeloval je v avstrijski blokadi Benetk od maja do avgusta 1849. 16. junij 1851 je bil povišan v čin polkovnika, kasneje je napredoval do čina nadpolkovnika (16. november 1852). Med krimsko vojno je bil poveljnik avstrijske ladje Taurus, zasidraneob ustju Donave. V letih 1857-8 je z raziskovalcem Theodorjem von Heuglinom plul po Rdečem morju in Adenskem zalivu, kjer si je Avstrija želela pridobiti kolonialno posest. V letih 1859-60 je z odpravo nadvojvode Maksimilijana plul v Brazilijo.[2] 27. aprila 1860 je postal kapitan fregate in leta 1861 kapitan linijske ladje ter mu je bilo zaupano poveljstvo nad ladjevjem avstrijske mornarice na območju Levanta.

Med vojno za Schleswig-Holstein (1864) je dobil poveljstvo nad manjšim ladjevjem, ki je Prusom priskočilo na pomoč proti močnejši danski mornarici, ki je blokirala severna nemška pristanišča (ustje reke Labe in Hamburg). Tegetthoff se je spopadel z danskim kapitanom Edouardom Suensonom v bitki za Helgoland. Izbojeval je »pirovo zmago« z dvema fregatama, SMS Radetzky in SMS Schwarzenberg. Za pogum v bitki za Helgoland je bil nagrajen z admiralsko zastavo, malo pred vojno z Italijo (tretja italijanska vojna za neodvisnost) pa so ga povišali v kontraadmirala.

Bitka pri Visu[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Bitka pri Visu
Bitka pri Visu

Julija 1866 je celotno italijansko ladjevje odplulo iz Ancone, da bi se izkrcalo in zavzelo avstrijsko pomorsko oporišče na otoku Visu. Ukaz je poleg zavzetja strateško pomembnega otoka vseboval nalogo potopitve avstrijskega ladjevja ob morebitnem srečanju. Večina avstrijskega ladjevja, 27 ladij, je odplula proti Visu. Italijani so se v strahu pred morebitnimi izgubami odločili za drugačno taktiko, zato so napadli avstrijsko pomorsko oporišče v Splitu. Do srečanja med ladjevjema je prišlo zgodaj zjutraj 19. julija 1866. Tegetthoffova bojna ladja SMS Erzherzog Ferdinand Max je potopila dve italijanski ladji, več drugih pa poškodovala. Naslednji dan so se Italijani umaknili zaradi izgub. Tegetthoff se je po zmagi nad Italijani zmagoslavno vrnil v svojo pomorsko bazo v Pulju. Izid bitke pa ni vplival na izid vojne med državama, saj so nazadnje zmagali Italijani.

Tegetthoff je bil takoj povišan v viceadmirala in je prejel telegrama s čestiko Ferdinanda Maximiliana, okronanega cesarja Mehike ter viceadmirala Hansa Bircha Dahlerupa, nekdanega vrhovnega poveljnika avstrijske vojne mornarice. Tegetthoff je bil odlikovan s poveljniškim križem reda Marije Terezije in je postal častni meščan Dunaja.

Delovanje po zmagi v bitki pri Visu[uredi | uredi kodo]

Po zmagi pri Visu je Tegetthoff pozval cesarja Franca Jožefa k priključitvi zaledja dalmatinske obale, z namenom da se zaščiti območje, potrebno za razvoj pomorskih baz. To je bilo dejansko doseženo šele po Tegetthoffovi smrti s zasedbo (1878) in priključitvijo (1908) Bosne in Hercegovine.

Tegetthoff se je v letih 1866-67 odpravil na študijsko potovanje v Francijo, Veliko Britanijo in v ZDA. Po usmrtitvi cesarja Maksimilijana I. Mehiškega v Mehiki je bil Tegetthoff poslan s fregato SMS Novara, da bi njegovo truplo pripeljal domov, v Avstrijo. V pristanišče Trst je SMS Novara prispela 16. januarja 1868.

7. aprila 1871 je, star 43, nenadoma umrl zaradi pljučnice na Dunaju. Njegov grob je na pokopališču St. Leonhard v Gradcu.

Odlikovanja in nagrade[uredi | uredi kodo]

Spomeniki[uredi | uredi kodo]

Bitke[uredi | uredi kodo]

  • 1864 - bitka pri Helgolandu
  • 1866 - bitka pri Visu

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Slovenski biografski leksikon, s.v.
  2. ^ Slovenski biografski leksikon, s.v.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Barovič, Jože. Mornarica dvojne monarhije v I. svetovni vojni (COBISS)
  • Händel-Mazzeti, P. in H. H. Sokol Wilhelm v. Tegetthoff, ein grosser Oesterreicher. Linz, 1952
  • Veronese ml., Leone. Imbarca su la Viribus Unitis. Edizioni Luglio, Trieste, 2003. (v italijanščini) (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


Vojaški položaji
Predhodnik:
Ludwig von Fautz
Vrhovni poveljnik Avstro-ogrske vojne mornarice
maj 1868 - april 1871
Naslednik:
Friedrich von Pöck
Vojaški položaji
Predhodnik:
Ludwig von Fautz
Vodja pomorskega odseka vojnega ministrstva
marec 1868 - april 1871
Naslednik:
Friedrich von Pöck