Wikipedija:WikiProjekt Taksonomija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Bližnjice:
WP:TAKSON

Wikiprojekt Taksonomija je namenjen predvsem predstavitvi taksonomije in razmerij med živimi organizmi, kot tudi njihovimi izumrlimi sorodniki, v strukturi drevesa. Je osnova, na katerem se bodo morda razvili posamezni, na posamezne skupine živih organizmov usmerjeni projekti.Ker na svetu živi več milijonov vrst, ne bodo vključene vse, želimo pa jih vključiti, kolikor nam podatki, čas in zanimanje dopuščajo.

Najprej, pomembna opomba:

Tu gre le za predloge, ki naj vam pomagajo in jim ni treba nujno slediti. Če pa ne veste, kaj bi napisali ali kje bi začeli, vam bodo naslednje smernice morda v pomoč. Predvsem pa si želimo, da bi pisali članke!

Povsem novim uporabnikom svetujemo ogled Vodiča po Wikipediji V Wikipediji stremimo k navajanju virov. Članke poimenujte v skladu z dogovori o poimenovanju in spodnjim dogovorom.

Navodila[uredi | uredi kodo]

Naslovi člankov in domača imena[uredi | uredi kodo]

Domače ime uporabimo, kadar je splošno sprejeto (npr. ptiči) ali kadar je dobro poznano in zadosti specifično. Sicer uporabimo znanstveno ime.

Pri uporabi domačih imen veljajo naslednje smernice:

  • imena vrst in rodov naj bodo v ednini, imena vseh višjih taksonomskih enot naj bodo v množini

Pri uporabi znanstvenih imen veljajo naslednje smernice:

  • imena rodov pišemo ležeče in z veliko začetnico — Homo, Rosa, Saccharomyces.
  • Vrstne pridevnike pišemo ležeče in za imenom ali okrajšavo imena rodu — Homo sapiens ali H. sapiens, nikoli pa samo sapiens, saj taki označevalci niso nujno specifični. Vedno jih pišemo z malo začetnico.
  • Imena višjih taksonomskih skupin pišemo z veliko začetnico, vendar pa neležeče — Hominidae, Mammalia, Animalia.

Kadar posamezna skupina vsebuje samo eno podskupino, naj bosta obe obravnavani v istem članku. Če domače ime ne obstaja, naj bo naslov članka najpogosteje uporabljano znanstveno ime. Kadar se vsa uporabljajo približno enako pogosto, naj bo naslov znanstveno ime najnižjega ranga. Za rod, ki vsebuje eno samo vrsto, pa naj se uporablja ime rodu, saj je del dvočlenskega imena — red Amphionidacea, ki ima eno samo vrsto Amphionides reynaudii, naj bo obravnavan pod naslovom Amphionides.

Vse vrste ne potrebujejo samostojnega članka. Tu je najpreprosteje in verjetno najbolje biti brez pravil: če imate čas in energijo, da opišete katero izmed skrajno obskurnih podvrst, za katero večina ljudi verjetno ni nikdar niti slišala, jo opišite! V splošnem pa je najbolje, kadar koli je verjetno, da besedila ne bo več kot za kratko, neželeno škrbino, posamezne vrste združiti v en sam članek. Tega lahko, če zadosti zdraste, pozneje vedno razdelite.

Praktično je ustvarjati članke v »padajočem« vrstnem redu. To pomeni, da začnemo s članki o družinah, nato sledijo rodovi in vrste. Kadar ugotovite, da podatkov ni zadosti ali kjer gre za resnično majhno družino ali rod, pustite podatke o vrsti kar v članku o družini ali rodu.

Taksonomke[uredi | uredi kodo]

Kiti
Fosilni razpon: zgodnji eocen - nedavno
Kit grbavec
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Poddeblo: Vertebrata (vretenčarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Cetacea (kiti)
Brisson, 1762
Podredovi

Mysticeti (vosati kiti)
Odontoceti (zobati kiti)
Archaeoceti (izumrli)
(za družine glej besedilo)

Vsak članek o živem bitju oz. skupini živih bitij mora na začetku vsebovati t. i. Taksonomko - tabelo z njegovo uvrstitvijo v sistem in nekaterimi drugimi podatki za hitro razpoznavo obravnavanega pojma. Dodatni taksonomski podatki, npr. razlaga o določitvi taksonov in njihovim razlikovanjem med različnimi sistemi, pa spadajo v telo članka. Značilna taksonomka je prikazana na desni (spada na vrh strani Kiti).

Celotni vodnik za taksonomke je na razpolago na strani Uporaba taksonomskih predlog.

Taksonomka ima tri glavne razdelke:

  • naslov z imenom skupine, ki mu včasih sledi slika za ponazoritev
  • razpredelnico z uvrstitvijo skupine v tipičnem klasifikacijskem sistemu
  • dno z različno vsebino; lahko gre za dvočlensko ime taksona ali pa seznam nižjih skupin obravnavanega taksona

Pogosto so dodani še drugi elementi, ki pa niso (nujno) standardizirani:

Položaj: taksonomka v splošnem spada v zgornji desni kot, razen kadar je bil na pogovorni strani članka sprejet drugačen dogovor - npr. kadar glavni predmet članka ni v taksonomki predstavljena biološka skupina.

Pri kultivarjih — gojenih varietetah rastlin — uporabi namesto taksonomke {{Infopolje Kultivar}}, kot je to opisano na podstrani infopolje kultivar.

Taksonomk tudi ne uporabljajte za pasme živali. Namesto tega uporabite druge ustrezne predloge, npr. {{Pasma psov}} za pasje pasme in {{Infopolje Konj}} za konjske.

Kategorije[uredi | uredi kodo]

Glavne skupine naj imajo svoje lastne kategorije. Kjer je le mogoče, naj bodo poimenovane v množini. Vanje na splošno spadajo le članki o glavnih podskupinah, bolj specifični članki pa v ustrezne podkategorije. Kjer pa je v samostojnih člankih opisanih le nekaj člankov skupine, gredo lahko neposredno v glavno kategorijo. Pri razdeljevanju kategorij bodite pragmatični, prizadevajte pa si za velikost od 10 do 50 člankov.

Vedite, da lahko kategorije poleg taksonov vsebujejo tudi neformalne skupine. Tako lahko npr. kategorija prvaki vključuje članek ali podkategorijo opice, čeprav opic ne obravnavamo kot formalno skupino. Vključujejo lahko tudi nekatere druge članke, ki se nanašajo specifično na člane skupine, četudi ne gre za članke o njih, npr. evolucija prvakov.

Članke o vrstah in nižjih taksonomskih kategorijah (ne pa tudi višjih) dodajajte v kategorije po celinah. Te so razdeljene glede na to ali gre za rastlinsko (flora) ali živalsko (favna) vrsto. Posebnost sta kategoriji Kategorija:Flora Slovenije in Kategorija:Favna Slovenije, ki zajemata slovenske vrste. Zgled: rdeči bor raste v Evropi (vključno s Slovenijo) in Aziji. Kategorizacija gre torej tako:

[[Kategorija:Borovke]] (sistematska)
[[Kategorija:Flora Azije]]
[[Kategorija:Flora Evrope]]
[[Kategorija:Flora Slovenije]]

Krovni kategoriji za vsako celino in Slovenijo se lahko delita naprej po taksonomskih kategorijah če je v njih preveč člankov - Kategorija:Ptiči Evrope, Kategorija:Sesalci Evrope ipd. Kategorizacija za druge države je neumestna in nepotrebna.

Taksonomski viri[uredi | uredi kodo]

Taksonomija številnih skupin se neprestano spreminja, zato ni vedno mogoče najti ene same ustrezne klasifikacije. Če bi se pretvarjali, da je to mogoče, bi bilo lahko zelo škodljivo. Najbolje je poskusiti ugotoviti, kakšen je trenuten konsenz in, kjer obstaja, o drugačnih sistemih pripisati opombe. Spodaj so našteti nekateri spletni viri s taksonomskimi sistemi, mnogo sodelavcev, napisanih spodaj, pa si lasti tudi pisne vire, v katerih bodo na prošnjo z veseljem preverili klasifikacijo.

Še nasvet: taksonomija se z novimi odkritji o vrstah, predvsem v zadnjem času zaradi uporabe molekularnih metod, izredno hitro spreminja. Dvajset in več let stari učbeniki ter enciklopedije so tako neustrezen vir za klasifikacijo. Za primer, sistem razvrstitve živih bitij po Hadžiju, ki se je do pred razmeroma kratkim poučeval na vseh šolah in fakultetah v Sloveniji, je po mnenju sodobnih taksonomov popolnoma neustrezen. Uporabljajte čim novejše vire!

Splošna taksonomija[uredi | uredi kodo]

(v angleščini)
  • Podatkovna zbirka NCBI - poskuša združiti filogenetsko in taksonomsko znanje iz različnih virov.
  • Projekt Tree Of Life - filogenija, vendar brez rangov - zaradi pomanjkanja posodobitev postaja čedalje bolj zastarel.
  • Mikkojev filogenetski arhiv
  • BIOSIS - indeks imen organizmov
  • Systema naturae - navadno ponudi več različnih možnosti razdelitve skupin, kar je včasih težko razumljivo, lahko pa tudi zelo uporabno.
  • www.itis.usda.gov - avtomatizirana referenčna podatkovna zbirka znanstvenih (in angleških domačih) imen za vrste v delovni hierarhiji. ITIS si skupaj s Species 2000 prizadeva izdelati katalog življenja.
  • Species 2000 - seznam specifičnih taksonomskih (trenutno veljavnih) podatkovnih zbirk, pokriva sodobne in fosilne organizme.
  • Encyclopedia of Life (enciklopedija življenja), skupni projekt ITIS in Species 2000
(v slovenščini)

Živali[uredi | uredi kodo]

(v angleščini)
(v slovenščini)

Rastline[uredi | uredi kodo]

(v angleščini)
(v slovenščini)

Glive[uredi | uredi kodo]

(v angleščini)
  • Index Fungorum - podatkovna zbirka imen vrst, rodov in višjih taksonov gliv z vsemi zgodovinskimi sopomenkami
  • Glej tudi ITIS
(v slovenščini)
  • Mikologija - uvod v mikologijo. Gobarsko društvo Lisička Maribor.

Protisti in prokarionti[uredi | uredi kodo]

(v angleščini)

Ostali viri[uredi | uredi kodo]

Slike
  • Kategorizirane slike živih bitij v Zbirki (Wikimedia Commons) - za uporabo v člankih
  • Stock.xchng - tisoči slik (npr. v kategoriji 'živali' prek 9000, v kategoriji 'rastline' prek 7600), večinoma prosta uporaba ({{PD}}); številne so nepoimenovane, vendar dober vir za tiste, ki jih znajo razpoznati

Sodelavci[uredi | uredi kodo]

Novi sodelavci se vpišite na dno seznama.

Vabljeni tudi, da na svojo uporabniško stran vključite predlogo {{Uporabnik WikiProjekt Taksonomija}} (zgled spodaj) ali tekst [[Kategorija:Sodelavci WikiProjekta Taksonomija|{{PAGENAME}}]] - s tem se boste dodali v kategorijo Sodelavci WikiProjekta Taksonomija.

Tree of life.svg Uporabnik sodeluje pri WikiProjektu Taksonomija


Izbrani članki[uredi | uredi kodo]

Cscr-featured.svg

Občestvo Wikipedije je nekatere članke v okviru tega Wikiprojekta zaradi njihove odličnosti označilo kot izbrane članke. Ti so lahko dober zgled pri pisanju:

Seznam opravil[uredi | uredi kodo]

  • Na pogovorno stran članka, ki mu manjkajo taksonomski podatki, dodajte oznako {{ManjkaInfopolje|Taksonomka}}.
  • nadomeščanje stare taksonomke, sestavljene iz množice predlog za vsak parameter posebej, s trenutno (seznam člankov)

Članki za obravnavo[uredi | uredi kodo]