Wikipedija:Vljudnost

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Pravila Wikipedije
Vsebinski standardi

Nepristranskost
Preverljivost
Kaj Wikipedija ni
Brez izvirnega raziskovanja
Biografije živečih oseb

Sodelovanje z drugimi

Vljudnost
Brez osebnih napadov
Odpravljanje nesoglasij

Vljudnost je pravilo, ki se ga moramo držati pri komentarjih in razpravah v vseh Wikipedijah. Medtem ko v splošnem nevljudnost opredelimo kot proti drugemu usmerjeno vedenje, ki ustvarja ozračje nesloge in stresa, naše pravilo o vljudnosti preprosto pravi, da morajo biti uporabniki drug do drugega vljudni.

Občestvo Wikipedije je z izkušnjami razvilo neuradno hierarhijo temeljnih načel delovanja. Med temi je najpomembnejše, da so članki pisani z nepristranskega stališča. Takoj zatem zahtevamo razumno stopnjo vljudnosti do drugih. Četudi je »vljudnost« le neformalno pravilo, je edino načelo, ki ga lahko uporabimo za vedenje, in edini uporaben način za ločitev sprejemljivega vedenja od nesprejemljivega. Imate vso pravico, da jo zahtevate.

Težava[uredi | uredi kodo]

Wikipedija kot celota do prispevkov ni posebno spoštljiva, saj jih lahko ureja vsakdo. To vsako hvalo in kritiko urejanj še poudari. Marsikdo pozabi, da se kritika urejanja zlahka dojame kot žalitev osebe, ki ga je napravila - zato so sporočevalci marsikdaj pretirano grobi in naslovniki pretirano občutljivi do komentarjev. Sporazumevanje na Spletu ne vključuje nians pogovora na štiri oči, zato se majhna, neškodljiva pripomba zlahka razume narobe. Kar se začne z nevljudno opazko postane njihova izmenjava, vse dokler uporabnikov ne zanima več izboljševanje člankov, temveč le še »zmaga« nad »sovražnikom«. Wikipedija temu ni namenjena.

Zgledi[uredi | uredi kodo]

Zgledi malenkosti, ki prispevajo k nevljudnemu okolju:

  • Osornost
  • Obsojanje v povzetkih urejanja (»popravil površno črkovanje«, »odstranil kup klobasanja«)
  • Poniževanje sodelavcev zaradi njihovih jezikovnih sposobnosti ali izbire besed
  • Nepremišljene obtožbe o takšni ali drugačni nespodobnosti
  • Začetek pripombe z: »Nič osebnega, ampak ...«
  • Zmerjanje z lažnivcem ali obtoževanje obrekovanja ali razžalitve. Tudi če je res, take pripombe ne prispevajo k odpravi spora, temveč položaj le poslabšajo.

Resnejši zgledi vključujejo:

  • Zasmehovanje
  • Osebni napadi
    • Žalitev rase, naroda ali vere
    • Psovanje sodelavca
  • Laži
  • Skazitev uporabniških strani
  • Zmerjanje uporabnikov s prestavljanjem strani
  • Predlogi za izobčenje in blokiranje

Do nevljudnosti pride na primer, ko tiho ustvarjate novo stran in nekdo pripomne: »Če že nameravaš napisati brezvezno stran, lahko vsaj pravilno črkuješ?«.
Zadeva se zaplete z odgovorom: »Brigaj se zase.«

Tak način sporazumevanja Wikipedistov odganja sodelavce, preusmerja pozornost s pomembnejših stvari in slabi celotno občestvo.

Kdaj in kako pride do nevljudnosti?[uredi | uredi kodo]

  • Ob urejevalskih vojnah, ko imajo ljudje različno mnenje ali so v sporu glede delitve moči.
  • Z rastjo občestva. Vsak urejevalec ne pozna vseh drugih in morda ne dojame pomena posameznika v projektu, zato ga ne skrbi glede ohranjanja odnosov, ki ne obstajajo. Ugled ne šteje toliko kot v manjši skupnosti.
  • Včasih se projektu pridruži še posebno nevljuden uporabnik. To lahko pripravi do nevljudnosti tudi druge urejevalce.

Do izmenjave žaljivk pride večinoma v vročici trenutka pri večjem sporu. S tem se pogovor največkrat zaključi. Pogosto je žaljivcu pozneje žal. To je dober razlog za odstranitev ali predelavo žaljivega komentarja.

V drugih primerih žaljivec neprimerne besede uporablja namenoma: bodisi za preusmeritev pozornosti »nasprotnika« ali preprosto, da mu odvzame voljo do dela na članku ali celo projektu, ali da ga pripravi do tega, da se odzove še bolj žaljivo, kar lahko privede do izgona ali izobčenja. V teh primerih je manj verjetno, da bo žaljivec svoje besede obžaloval in se opravičil.

Treba je vedeti, da nekateri uporabniki na druge namenoma pritiskajo, vse dokler ti ne izgubijo potrpljenja in prekršijo pravilo o vljudnosti.

Zakaj je nevljudnost škodljiva?[uredi | uredi kodo]

  • Ker uporabnike onesreči, jim vzame pogum in pripravi do tega, da projekt zapustijo
  • Ker uporabnike razjezi ter povzroči, da se začnejo sami vesti neplodno ali celo nevljudno, kar raven nevljudnosti še poveča
  • Ker uporabnike postavi v obrambni položaj, jih napravi nedovzetne za druge ideje in prepreči oblikovanje soglasja
  • Ker uporabniki izgubijo vero v dober namen in so tako trenutni ali naslednji spor še manj sposobni odpraviti

Preprečevanje nevljudnosti v Wikipediji[uredi | uredi kodo]

  • preprečujte urejevalske vojne in spore (omejitve pri urejanju postavlja projekt, kar je pravzaprav odgovor občestva)
  • poskrbite za premore med odgovori, tako da se bodo sodelavci lahko umirili ter se prepir ne bo stopnjeval (zaščita strani ali začasno blokiranje urejevalcev ob sporu)
  • Uporaba pozitivne povratne zveze (ljudi, ki se na nevljudnost ne odzovejo z nevljudnostjo, pohvalite)
  • Uporaba pritiska občestva (ob osornosti ali nevljudnosti izrazite nezadovoljstvo)
  • Rešite bistvo spora med žaljivcem in drugimi urejevalci ali poiščite kompromis
  • Uporaba negativne povratne zveze (v spor zapletenemu urejevalcu predlagajte, da se začne ukvarjati s čim drugim ali se začasno celo umakne iz vseh spornih področij Wikipedije). To je pogosto smiselno predlagati obema v spor zapletenima stranema.
  • Nekaterim uporabnikom je potrebno urejanje tistih strani, kjer se pogosto zapletejo v nevljudnost, preprečiti
  • Ustvarite in uveljavite novo pravilo o uporabi nekaterih besed, ki bo omogočilo začasno blokiranje ali izobčenje urejevalca, ki jih bo uporabil večkrat, kot bo dovoljeno.
  • Filtrirajte elektronsko pošto žaljivca ali iz elektronske pošte izločite vsa pisma, ki vsebujejo določene ključne besede
  • Sprejmite, da se nevljudnosti in osornosti v takem projektu ne da popolnoma izogniti, in se ne odzivajte na enak način.

Zmanjševanje učinka[uredi | uredi kodo]

  • Uravnotežite vsako nevljudnost z blažilnim ali plodnim komentarjem
  • Na nevljudne pripombe se ne odzivajte. Pozabite nanje. Odpustite sodelavcu. Prepira ne stopnjujte. (pristop na ravni posameznika)
  • Prezrite nevljudnost. Delujte, kot da žaljivec ne obstaja. Med njim in občestvom zgradite »zid«.
  • Učinek žaljivih besed v povzetkih urejanja boste zmanjšali, če boste urejanje vrnili z uporabo nevidnosti (&bot=1)
  • Odidite. Wikipedija je ogromen kraj. Pojdite urejati kaj drugega in se vrnite, ko se bodo strasti pomirile.

Odstranitev nevljudnih pripomb[uredi | uredi kodo]

  • Na pogovornih straneh žaljive besede prečrtajte ali nadomestite z blažjimi (ta pristop, kot tudi predelava besed drugih uporabnikov, je pogosto sporen)
  • Žaljive pripombe s pogovornih strani odstranite (ker ostanejo v zgodovini strani, jih lahko tudi pozneje vsakdo najde oziroma se sklicuje nanje)
  • Vrnite urejanje z uporabo &bot=1, tako da urejanje žaljivca ne bo vidno v Zadnjih spremembah (pri prijavljenih uporabnikih je potrebna tehnična pomoč)
  • Žaljivo urejanje v celoti in trajno izbrišite (potrebna je tehnična pomoč)
  • Žaljivo pripombo trajno izbrišite v dopisnem seznamu (potrebna je tehnična pomoč)
  • Nadomestite komentar v povzetku urejanja z manj žaljivim (potrebna je tehnična pomoč)

Razložite nevljudnost[uredi | uredi kodo]

Nekatere urejevalce proti njim usmerjene nevljudne besede močno pretresejo, tako da se niso več sposobni osredotočiti na vir spora. Tu pomaga, če jim razložite, zakaj so bile uporabljene nevljudne besede ter da je komentar kljub nevljudnosti morda vreden premisleka.

Razžaljeni bo morda dojel, da besede niso vedno mišljene dobesedno, in se bo odločil, da žaljivcu odpusti in pozabi nanje.

Včasih, tudi kadar je nekdo nalašč nevljuden, koristi, da opozorimo na žalitve, saj bo to razpravljalcu morda pomagalo, da se bo znova osredotočil na jedro razprave (to je lahko sporno).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]