Wikipedija:Smernice pogovornih strani

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Pogovorne strani Wikipedije so mesto, kjer se lahko urejevalci pogovorijo o spremembah njim pridruženega članka oziroma projektne strani. Pogovorne strani člankov niso mesto za objavljanje osebnih pogledov urejevalcev.

Nekateri pristopi k sporazumevanju na pogovornih straneh povzročijo več škode kot koristi, drugi pa prispevajo k dobremu urejanju. Najpomembnejše za uspešen pogovor so jasnost sporazumevanja, vljudnost in premišljenost. Pri učinkoviti uporabi pogovornih strani si pomagajmo z naslednjim seznamom.

Osrednje točke[uredi | uredi kodo]

Spoštujmo pravila Wikipedije[uredi | uredi kodo]

Pogovorna stran je raziskovanje za članek. Pravila preverljivosti, nepristranskosti in izogibanja izvirnemu raziskovanju, ki veljajo za članke, veljajo tudi za pogovorne strani, četudi ne tako strogo. Na pogovornih straneh je dovolj prostora za ugibanje, predloge in osebno znanje, ki naj spodbudijo nadaljnje raziskovanje; daljše zagovarjanje stališč, ki ne ustrezajo zgoraj navedenim pravilom, pa je navadno zloraba pogovorne strani.

Predpostavimo dobronamernost in pristopimo k sogovornikom kot k razmišljujočim in čutečim tovarišem, ki poskušajo k Wikipediji koristno prispevati. Včasih lahko seveda dokažemo tudi nasprotno, vendar se mora z nami strinjati še kdo. Preprosto nesoglasje ni dokaz zlonamernosti!

Posebno pozorni bodimo na biografije živečih oseb:

Urejevalci naj odstranijo vso občutljivo vsebino o živečih osebah, ki bodisi ni podprta z viri, bodisi je podprta z viri, ki ne ustrezajo standardom, ali pa gre za interpretacijo vira s sklepanjem.[1]

Kako uporabljati pogovorne strani člankov[uredi | uredi kodo]

  • Komunicirajmo: Kadar nismo prepričani, ali govorimo o istih stvareh, se še posebej potrudimo, da nas bodo drugi razumeli, in da jih bomo tudi sami prav razumeli. Pri tem zelo pomagata vljudnost in prijaznost. Izražanje mnenj in pojasnevanje svojega stališča zelo pomaga pri prepričevanju drugih in doseganju soglasja.
  • Držimo se teme: Pogovorne strani niso namenjene splošnemu pogovoru, temveč izboljševanju člankov. Nerelevantne pogovore lahko odstranimo.
  • Bodimo pozitivni: Pogovorne strani člankov so namenjene iskanju poti za izboljšanje člankov, ne pa kritiziranju, pikolovstvu in stresanju jeze nad trenutnim stanjem članka. Kadar pa menimo, da je nekaj v članku napačno, vendar tega ne znamo popraviti, se na vsak način pogovorimo o tem in vprašajmo za nasvet še druge.
  • Ostanimo objektivni: Pogovorne strani niso forum za zagovarjanje različnih stališč o kontroverzah. Namenjene so pogovoru o tem, kako v članek vključiti različna stališča, tako da bo članek postal nepristranski in objektiven (kar pomeni, da bo morda treba vključiti nasprotujoča si stališča). Najboljši način za predstavitev svojega stališča je z gradivom, opremljenim z ustreznimi viri.
  • Govorimo o dejstvih: pogovorna stran je idealno mesto za vse v zvezi s preverjanjem. Sem spadajo prošnje za pomoč pri iskanju virov, primerjanje nasprotujočih si podatkov iz različnih virov in presojanje zanesljivosti referenc. Pogosto je bolje, kot da dokazujemo neresničnost trditve, da zahtevamo navedbo preverljivega vira v njeno oporo.
  • Vsebino si delimo: pogovorno stran lahko uporabimo kot odložišče vsebine iz članka, ki je bila odstranjena zaradi nepreverjenosti, tako da lahko pozneje poiščemo ustrezne vire. Lahko pa na pogovorni strani tudi pripravljamo novo gradivo za članek.
  • Pogovorimo se o urejanjih: pogovorna stran je posebno koristna za pogovor o spremembah člankov. Kadar kdo katero izmed naših urejanj razveljavi, nato pa mi razveljavimo njegovega, je zelo koristno na pogovorni strani pustiti pojasnilo. Pogovorna stran je tudi mesto za pogovor o spremembah, ki so jih napravili sodelavci. Kadar kdo dvomi o spremembi, ki smo jo napravili, jo natančno razložimo.
  • Predlagajmo: na pogovorni strani se lahko pogovorimo o predlogih za izboljšanje članka. Sem spadajo pogovori o popravkih posameznih podrobnosti, prestavitvah strani, združevanjih in prenosu vsebine katerega izmed razdelkov v samostojen članek.

Dobra praksa[uredi | uredi kodo]

  • Svoje komentarje podpišimo: komentar podpišemo tako, da za njim vpišemo štiri tilde (~~~~), ki jih programje pri shranitvi strani nadomesti z uporabniškim imenom in datumom. Zgled: Eleassar pogovor 17:04, 11 maj 2007 (CEST) Anonimnega komentarja ni mogoče pustiti, saj se ob vsaki spremembi strani v njeno zgodovino zapiše uporabniško ime ali IP-naslov urejevalca.
  • Označevanje uporabljajmo zmerno: pretirana uporaba ležečega besedila, krepkega besedila in posebno VELIKIH ČRK, ki veljajo za VPITJE oz. HISTERIČNOST!!! spodkopava razumen pogovor. Kadar želimo poudariti ključno besedo, ločiti citirano besedilo od lastnega besedila in seveda pri zapisu naslovov knjig pa lahko ležečo pisavo tudi koristno uporabimo.
  • Bodimo jedrnati: če je naš komentar daljši od 100 besed, ga poskusimo skrajšati. Dolgovezna, razvlečena sporočila je težko razumeti in pogosto ostanejo prezrta. Kadar želimo svoje mnenje predstaviti podrobno, točko za točko, si lahko pomagamo s spodaj opisano opisano postavitvijo.
  • Pazimo na preglednost: pazimo, da ostane pogovorna stran urejena in pregledna in se izogibajmo ponavljanju, neurejenemu pisanju in nepotrebnim odmikom od teme. Pogovorne strani z visokim razmerjem med signalom in hrupom so navadno aktivnejše.
  • Preberimo arhive: mnoge pogovorne strani člankov vsebujejo povezave na arhive s starimi pogovori. Kot novi urejevalci posameznih člankov si jih vedno predhodno preberimo, saj pogosto vsebujejo odgovore na naša vprašanja, pomisleke in nestrinjanja.
  • Pišimo slovensko: ne glede na to, komu je namenjen komentar, je v slovenski Wikipediji vselej najbolje pisati v slovenščini. Tako so pogovori razumljivi tudi širšemu občestvu. Kadar je uporaba drugega jezika neizogibna, komentarje tudi prevedimo ali pa kontaktirajmo nekoga, ki bo to storil namesto nas.
Bližnjice:
WP:VEČ
  • Pogovor naj bo zbran na enem mestu: izogibajmo se objavi istega komentarja na več pogovornih straneh. S tem bi namreč povzročili razpad ideje in ustvarili več pogovorov, ki bi ne bili povezani med seboj. To pa navadno ni zaželeno in pomeni le zapravljanje energije z vnovičnim razpravljanjem o stvareh, ki so že bile pojasnjene. Pogovor naj poteka na enem mestu, drugje pa zapišimo le povezavo nanj.
    Kadar naletimo na fragmentiran pogovor, ga prestavimo na eno samo mesto, drugje pa zamenjajmo s povezavo.
  • Bodimo gostoljubni do prišlekov: Novi uporabniki Wikipedije pogosto ne poznajo vseh tukajšnjih pravil in navad. Zato je zelo pomembno, da novincev ne grizemo. Če se kdo prekrši proti navadam občestva, predpostavimo, da gre za nenamerno napako. Vljudno in prijazno ga opozorimo nanjo, navedimo ustrezno pravilo/smernico/stran s pomočjo in mu predlagajmo primernejše ravnanje.

Nesprejemljivo vedenje[uredi | uredi kodo]

Nekatere izmed spodnjih točk so tako pomembne, da so uradno določilo ravnanja v Wikipediji. Zaradi njihovih kršitev, še posebno kadar so pogoste, lahko občestvo uporabniku urejanje Wikipedije tudi prepreči.

  • Brez osebnih napadov. Osebni napad pomeni zlonamerno pisanje o drugem. Predvsem spoštujmo naslednje.
    • Brez zmerjanja: Izogibajmo se argumentov ad hominem in ne zmerjajmo uporabnikov. Svoje nestrinjanje razložimo vljudno.
    • Uporabnikom ne grozimo, še posebej ne s pravnimi ukrepi.
    • Ne navajajmo osebnih podatkov: uporabnike, ki navajajo osebne podatke drugih oseb brez njihovega privoljenja, se sme blokirati, tudi neomejeno.
  • Ne obrekujmo: naš komentar naj povzema pogovore točno in v pravem kontekstu. To navadno pomeni naslednje:
    • Pri navajanju drugih bodimo natančni.
    • Pri opisovanju prispevkov uporabnikom uporabljajmo primerjave redakcij. Njihova prednost je v tem, da se nikdar ne spremenijo, tudi pri arhiviranju in spremembah komentarjev ne.
    • Ne spreminjajmo tujih komentarjev. Izjeme so opisane v naslednjem razdelku.

Urejanje komentarjev[uredi | uredi kodo]

Tuji komentarji[uredi | uredi kodo]

Za popravljanje črkovanja, slovnice itd. v tujih komentarjih ni nobene potrebe. Tako ravnanje samo draži uporabnike, katerih komentarje popravljajmo. Posebno pa nikdar ne spreminjajmo pomena tujih besed in komentarjev.

Urejanje tujih komentarjev na splošno ni dovoljeno. Izjeme so le naslednje:

  • Z dovoljenjem.
  • Odstranjevanje prepovedane vsebine, kot so obrekovanje in osebni podatki.
  • Odstranjevanje osebnih napadov in nevljudnosti. Pred odstranjevanjem preberi WP:NAPAD#Odstranjevanje besedila in WP:VLJUD#Odstranitev nevljudnih pripomb.
  • Nepodpisani komentarji: Nepodpisanim tujim komentarjem se sme dodati predlogo {{nepodpisani}} ali katero izmed njenih različic. Obrazec: {{subst:nepodpisani|UPORABNIŠKO IME ALI IP}}, kar se pokaže kot -Ta nepodpisani komentar je dodal/-a Uporabnik:UPORABNIŠKO IME ALI IP (pogovorprispevki){{{2}}}|..
  • Prekinitve: V nekaterih primerih smemo prekiniti dolg prispevek bodisi s kratkim komentarjem (kot odgovor na manj pomembno točko) ali s podnaslovom (kadar prispevek uvede novo temo). Pod naslov zapišimo še »<small>Podnaslov sem zaradi (razlog) dodal ~~~~</small>«).
  • Kadar je dolg komentar slabo oblikovan in ga zato težko beremo. V tem primeru naj bo urejanje omejeno le na oblikovanje, vsebino pa ohranimo kolikor je le mogoče nespremenjeno.
  • Tuje komentarje lahko odstranimo na lastnih uporabniških pogovornih straneh, veliko priporočljive pa je, da jih arhiviramo. Nikdar pa ne smemo besedila drugega uporabnika spremeniti tako, da bi se pri tem spremenil njegov pomen.

Lastni komentarji[uredi | uredi kodo]

Spremembam lastnih komentarjev se izogibajmo. Morda nas je kdo že citiral s primerjavo redakcij (glej zgoraj) ali pa se je na drugačen način odzval na naš komentar. Uporabljamo predogled in dobro premislimo, preden shranimo svoj komentar.

Sprememba ali izbris komentarja, ko je nekdo nanj že odgovoril, pomeni težave, saj bo odgovor odtlej v drugačnem kontekstu. V tem primeru lahko storimo naslednje:

  • Osebo, ki je odgovorila, na njeni pogovorni strani vprašajmo, ali se strinja, da izbrišemo oz. popravimo svoje besedilo.
  • Besedilo lahko prečrtamo ali ga nadomestimo s provizoričnim besedilom.
    • Besedilo prečrtamo <s>takole</s>, kar se prikaže takole.
    • Provizorično besedilo je npr. »[Nepremišljen neumen komentar, ki ga je odstranil avtor.]«. S tem bodo imeli razburjeni odzivi sodelavcev še vedno smisel. Ali pa jih bodo zamenjali npr. z besedilom »[Odstranjen razburjen odziv na izbrisani komentar. Sprejmem opravičilo.]«

Tehnični standardi in oblikovanje[uredi | uredi kodo]

Postavitev[uredi | uredi kodo]

  • Novo temo začnimo na dnu strani: Na vrh strani postavljen komentar ustvarja zmedo in ga zlahka spregledamo. Najnovejša tema naj bo na dnu strani. Tudi komentarji pri posameznih temah naj si sledijo po kronološkem redu.
  • Posamezne točke ločimo s prazno vrstico: Kadar ima določen komentar več točk, je bolj pregleden, če jih ločimo s prelomom odstavka (prazno vrstico).
  • Svoj komentar zamaknimo: Z zamikom vrstic lahko pokažemo, kdo odgovarja komu. Tako dosežemo enak učinek kot pri nitnem pogovoru. Zamik določimo z dvopičji pred komentarjem.

Nove teme in komentarji na pogovornih straneh[uredi | uredi kodo]

Glej tudi Podnaslovi
  • Novo temo začnemo na dnu strani: na vrh postavljena nova tema ustvarja zmedo in jo zlahka spregledamo. Zadnja tema spada na dno strani.
  • Za novo temo dodamo nov podnaslov: ker bo s tem dobila svoj lastni razdelek, se bo tudi pojavila v kazalu vsebine na vrhu strani. Podnaslov zlahka ustvarimo z oznako == na vsaki strani besed, npr. == Podnaslov ==. Samodejno lahko to dosežemo z možnostjo »Dodaj komentar«. (Pri uporabi prednastavljene kože Monobook je temu namenjen zavihek »+« ob zavihku »Uredi stran«. V prikazano stran za urejanje vpišemo predmet pogovora/podnaslov, ki se samodejno prikaže kot naslov razdelka.
  • Podnaslovi naj opisujejo teme članka. Iz podnaslova mora biti razvidno, o čem govori tematika. Namesto podnaslova »Članek je napačen« napišimo, kaj konkretno nas moti.
  • Podnaslovi naj bodo nepristranski: Podnaslov naj pokaže na temo, vendar naj ne izraža stališča.
    • V podnaslovih ne hvalimo: Morda nam je posamezno urejanje še posebej všeč, kdo drug pa ga lahko vidi v popolnoma drugačni luči!
    • V podnaslovih ne kritizirajmo: Sem spada kritičnost do podrobnosti v članku. Te so dodali posamezni urejevalci, ki lahko podnaslov dojamejo kot napad nanje.
    • V podnaslovu nikoli ne omenjajmo drugih uporabnikov: Podnaslov naj k odzivu na obravnavano temo vabi vse urejevalce.

Povezave, čas in ime strani[uredi | uredi kodo]

  • Povezave lahko svobodno ustvarjamo: Povezave na članke so na pogovornih straneh enako koristne kot kjer koli drugje in s povezovanjem lahko še ne obstoječe članke spravimo na seznam najbolj pogrešanih strani.
  • Navajajmo UTC-čas, npr. urejanja ali prestavitve strani.
  • Pri omembi naslova strani navajajmo sedanje ime: To se nanaša na prestavitev (preimenovanje) strani. V takem primeru se navadno prestavi tudi pogovorna stran. Kadar še naprej uporabljamo staro ime, je to lahko za uporabnike, še posebno nove, begajoče.

Kadar postane stran predolga[uredi | uredi kodo]

  • Ne brišimo, temveč arhivirajmo: Kadar postane pogovorna stran predolga ali je pogovor o določeni temi zamrl, vsebine ne izbrišemo, temveč jo arhiviramo. Za podrobnosti glej Wikipedija:Arhiviranje pogovornih strani.

Uporabniške pogovorne strani[uredi | uredi kodo]

Na uporabniških pogovornih stran je dovoljeno več svobode. Pravila ne prepovedujejo odstranjevanja komentarjev z lastnih pogovornih strani, je pa vsekakor bolj priporočljivo, da jih arhiviramo.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]