Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2012-02-05

To so arhivirane razprave s strani Pod lipo.

Wikipedija:Vodnik k izboljšanju člankov

Ustvaril sem Wikipedija:Vodnik k izboljšanju člankov. V večini gre za prevod angleške strani Wikipedia:Article development, s tem da so nekatere stvari spremenjene, da bolje odražajo realno stanje na naši Wikipediji. --Burek 18:35, 31. avgust 2011 (CEST)

Zelo dobro in celovito napisano in pmm zelo uporabno, še posebej za neizkušene uporabnike. --xJaM 22:08, 2. september 2011 (CEST)

Glasovanje o glasovanjih

Dopusti so se končali in kolikor vidim, kapljajo ljudje spet naokrog, zato sem odprl glasovanje v skladu z debato zgoraj. Svoj glas lahko oddate na Wikipedija:Glasovanja/Pravica glasovanja. — Yerpo ^Ha? 21:48, 31. avgust 2011 (CEST)

Oglasna deska

Oglasna deska, ki se nahaja na straneh Wikipedija:Portal občestva, Wikipedija:Zgodovina slovenske Wikipedije in Wikipedija:Obvestila je v praksi bolj slabo rabljena, zato se mi zdi bolje, če bi jo ukinili, njeno namembnost pa prenesli pod lipo, ki dejansko že tako ali tako služi temu namenu. --Janezdrilc 14:31, 2. september 2011 (CEST)

Portal občestva

Ravnokar sem temeljito preuredil ti. odprta opravila na Portalu občestva. Sam pogosto iščem članek, ki bi ga napisal oziroma obdelal in temu naj bi bil portal tudi namenjen, ker pa že zelo dolgo ni bil nič updejtan (včeraj je Yerpo zamenjal par člankov, prej pa skoraj eno leto nič), nekako ni opravljal te funkcije. Zato bi vas vse skupaj pozval, da malo pogledate odprta opravila in morebiti kakšnega tudi dopolnite, napišete, ali pa popravite. Če bo vse skupaj teklo, se bom trudil stran tudi redno obnavljat, da bo tam vedno kakšna sveža ideja! --Burek 14:30, 3. september 2011 (CEST)

Stvar je po mojem bolj namenjena naključnim obiskovalcem, ki jih utegne motivirati kakšna od tem da začnejo sodelovati, zato sem se trudil izbirat čim bolj zanimive za široko občestvo. Pri iskanju idej zase grem kar direktno v vzdrževalne kategorije. — Yerpo ^Ha? 15:10, 3. september 2011 (CEST)

Oblikovne spremembe

Kdaj je bil dosežen konsezn o spremembah oblikovanja v orodjih (glava pri Posebno:ZadnjeSpremembe) in straneh občestva (Wikipedija:Pod lipo/Glava, Oglasna deska)? Menim, da pretirana (in zlasti nepoenotena) uporaba barv vodi do zmede in nekonsistentnosti uporabniške izkušnje. --Miha 22:16, 4. september 2011 (CEST)

Za konsenz o oblikovanju orodij ne smatram, da je potreben, s tega stališča tudi nisem nikoli jezen, če kdo karkoli predrugači, oziroma sem vesel, če vidim, da se kdo loti spreminjanja. Glede oblikovnih konsenzov se pa strinjam, da je za podobo glavne strani potreben. Če že kaj spremenim, se poskušam držati - če malo karikiram - "švedskega dizajna" enostavnih in preglednih oblik. Vem, da me pri barvah kdaj (ali kar ponavadi) zanese, zato pa priskoči na pomoč kakšen Yerpo (kot tudi tokrat, za kar se mu zahvaljujem). Upam vseeno, da je tvoje mnenje o pretiravanju barv bolj osamljeno, saj sem dodal eno samo barvo, modro (da je bolj sorodno s trenutnim videzom Wikipedije), siva je tako ali tako vsebovana v vsaki tabeli. Če uporabniki menijo, da potrebujemo konsenz pri tovrstnih spremembah, pravtako nimam nič proti. Resnično, nimam namena kakršnekoli podobe vsiljevati. Kvečjem bi še rajši videl, da bi se več uporabnikov "poiskusilo s poiskušanjem". Rade volje bom spremljal tudi nadaljnje popravke glave strani Pod lipo. Podobno je tudi glede oglasne deske, ki sem jo v želji, da bi bila bolj koristna, kot je/ni bila do sedaj, prestavil pod lipo. Poiskus pač, ki bo šel v pozabo, če se ne izkaže komercialno uspešnega. --Janezdrilc 00:44, 5. september 2011 (CEST)

meni se zdi nova podoba čisto OK. Bi pa bilo morda dobro tisti Kam Iti? v glavi spremeniti v kaj lepše zvenečega. Mogoče Kam naj grem? --IP 213 09:33, 5. september 2011 (CEST)

@ Miha: Pri K-arhivu dodaten ukaz float:right ni potreben, saj ga vsebuje že navpolje. Kolikor sem opazil, Chrome/Chromium za linux (verzija 12) še ne prikazuje pravilno desne poravnave pri navpolju. Verzija 15, ki jo imam na Windowsih, pa že. --Janezdrilc 16:42, 5. september 2011 (CEST)

Dokler ne dela brezhibno naj tako ostane; v verziji 13 (stable) tudi na drugih platformah ne dela. —Miha 17:58, 5. september 2011 (CEST)

Viri, sklici, opombe, reference itd.

Zadnje čase se bolj ukvarjam z dodajanjem virov in referenc v članke, tako da tudi opažam precej zmede na tem področju: kako naj se imenuje poglavje, v katerega dodajamo sklice in v kakšnem vrstnem redu naj bodo poglavja na koncu?

Če pravilno razumem, gre zadeva nekako takole:

• Glej tudi - notranje povezave
• Zunanje povezave - povezave na druge spletne strani na to temo
• Sklici/opombe/reference - direktni sklici na spletne strani, knjige, revije ipd.
• Viri - kar sem pri pisanju članka uporabil

Ali glede tega obstajajo kakšne smernice? --Burek 19:27, 8. september 2011 (CEST)

Še tole - kam v vsem tem pride oznaka, da gre za škrbino? --Burek 19:30, 8. september 2011 (CEST)

Kolikor vem gre tako:

1. Sklici in opombe
2. Viri
3. Glej tudi
4. Zunanje povezave

Ne vem zdaj točno kje je dogovor o tem, ampak zunanje povezave so sigurno zadnje (glej WP:ZP#Oblikovanje). Škrbinsko oznako dajemo ponavadi še pod to oz. tik nad kategorije, ker sicer lahko podre layout. — Yerpo ^Ha? 21:02, 8. september 2011 (CEST)

O tem je že bilo govora pred časom (Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2011-04-28#Viri in literatura, reference in opombe, sklici itd...), pa se mi zdi, da ni prišlo do zaključkov. --IzTrsta 10:01, 9. september 2011 (CEST)

Razdelek »Glej tudi« gre pred sklice. Razdelek 'Sklici in opombe', oziroma 'Opombe in sklici' je včasih ločen (glej npr. elektronegativnost, elektron) - v takšnih primerih se mi zdi, da so opombe najprej (tako, da je smiselno poimenovanje razdelka 'Opombe in sklici'); vendar je pogosteje le en razdelek - tedaj je smiselno poimenovanje 'Sklici in opombe', ker po navadi opombe vrstično sledijo sklicem. Pravilna povezava, ki jo omenja Tržačan, je Viri in literatura, reference in opombe, sklici itd.... --xJaM 12:36, 9. september 2011 (CEST)

Hvala za povezavo, je pa res, da ni prišlo do nekih konkretnih zaključkov, ali pa se samo meni tako zdi. Bi imel kdo energijo/veselje napisat neko smernico? :) --Burek 14:02, 9. september 2011 (CEST)

Ni prišlo do zaključkov, samo očitno (na podlagi izgleda novejših člankov) smo veliko bližje k poenotenju sloga. Tisti, ki poznate Unix in/ali Linux, gotovo poznate priročniško dokumentacijo man - začeta še v času negrafičnih UV, ki je zgled preprostosti in uporabnosti. Sam sem prvič videl HP-jev OS HP-UX že davnega leta 1990, in dokumenti man še danes v najnovejših različicah distribucij Linuxa izgledajo podobno. Ne vem, če imajo (so imeli) pisci dokumentacije man kakšne smernice. Prvi man, kot piše na angleški wp, je izšel 3. novembra 1971, napisala pa sta ga Ritchie in Thompson ob pomoči McIlroyja. Ja, in, v sodobnih distrubicijah Linuxa je dokumentacija man prenosljiva v brskalnike html z ukazom man2html. --xJaM 14:34, 9. september 2011 (CEST)

Gotovo je npr. IČ druga svetovna vojna dober zgled za strukturo razdelkov v člankih (in je tam (že) skoraj (vse)). Jaz vidim v tem konkretnem primeru razliko le v tem, ali pod razdelek »Viri« spadajo (tudi) viri navedeni v opombah/sklicih/referencah ali ne? pmsm jih je lažje iskati (ali so npr. podvojeni) že razvrščene po abecedi, kot pa iskati med sklici. Ali so viri v sklicih le navidezni (jih je rabil nek drug pisec v kakšni drugi wp)? --xJaM 15:06, 9. september 2011 (CEST)

Svoboda panorame

Yerpov predlog o spremembi zakona o Svobodi panorame je na vladnih straneh prešel v glasovanje, ki bo trajalo do 29.sept. Če predlog dobi več glasov za kakor proti in če je v glasovanju sodelovalo vsaj 5-odstotkov aktivnih uporabnikov, se predlog pošlje v obravnavo pristojnemu organu Vlade Republike Slovenije, ki pripravi uradni odgovor. Torej wikipedisti registrirajte se na [predlagam.vladi.si] in glasujte (čim bolj množično: povabite tete, strice, dedke, babice ...). Tole bi z lahko šlo v pasico na naši glavni strani. --Pinky 09:22, 14. september 2011 (CEST)

Tam piše, da je število potrebih glasov vsaj 18. --Pinky 12:22, 14. september 2011 (CEST)

Sem dal eno obvestilo gor pa ga prosim preglejte, če je v redu. --Janezdrilc 16:59, 14. september 2011 (CEST)

Pravkar se je nabralo dovolj glasov da je predlog veljaven (seveda ni treba poudarjat da s(m)o za). Če prav razumem je zdaj na potezi "pristojni organ", kar se bo zgodilo naslednji teden. Počasi bom začel celo upat da bo kaj iz tega. — Yerpo ^Ha? 18:52, 14. september 2011 (CEST)

Upanje umira zadnje. --Pinky 20:55, 14. september 2011 (CEST)

Vendar umira. Malo heca, vseeno sem optimist. . --Janezdrilc 22:05, 14. september 2011 (CEST)

Upam, da je kaj pomagalo, da sem jaz malo zadevo dal na fotografske forume. Presegli smo mejo 20 glasov. --Rude 08:45, 15. september 2011 (CEST)

Na 360cities.net se povsem jasno vidi fasada Maksimarketa, zaradi katere je moral naš rolkar ven iz Zbirke. Očitno ista pravila ne veljajo za Google. Ni kaj, res smo revčki. lp. Ziga 14:32, 17. september 2011 (CEST)

Rolkar je ostal na Zbirki, brisane so bila le fotografije objektov, ki so v večinski meri v fokusu. --Sporti 14:56, 17. september 2011 (CEST)

Novice: predlog je bil posredovan pristojnemu organu, ki ima časa do konca meseca za odgovor. Na žalost smo padli v rahlo nerodno situacijo kar se spreminjanja zakonodaje tiče... Nove vlade ne bo prej kot februarja naslednje leto. — Yerpo ^Ha? 12:46, 2. oktober 2011 (CEST)

Epilog: na http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/2044 je objavljen odgovor organa. Na kratko, že pravica za fotografiranje v osebne (=nekomercialne) namene je po njihovo dovolj velik poseg v avtorske pravice arhitektov. V podporo svojega mnenja navajajo evropske sporazume in direktive, pri čemer ne komentirajo dejstva, da zakonodaje precej evropskih držav izrecno izločajo pravico dvodimenzionalne reprodukcije tridimenzionalnih del na javnih mestih iz ekskluzivnih materialnih pravic avtorjev, torej se sporazumi očitno ne nanašajo na to. Če torej želimo imet kakšno sliko parlamenta in drugih takih stavb v Zbirki, bi veljalo kontaktirat posamezne arhitekte (oz. njihove dediče v primeru da arhitekta ni več med živimi) s prošnjo, da se odpovejo ekskluzivni pravici dvodimenzionalne reprodukcije svojih del. — Yerpo ^Ha? 16:28, 24. oktober 2011 (CEST)

Povezovanje datumov - reloaded

Skopirano iz Wikipedija:Glasovanja/Povezovanje datumov, ker je stran arhivirana. --Tong 18:28, 14. september 2011 (CEST)

Kako je zdaj rezultat glasovanja to, da je uspela druga možnost, če pa imata 3. in 5. (ki sta si zelo podobni) skupaj precej več glasov? Predlagam, da se glasovanje ponovi, s tem da se ponudi smo dve možnosti:

• prva pojavitev na datum je povezava
• pojavitev na datum je povezava samo tam, kjer je pomembna za razumevanje članka

--Burek 16:57, 14. september 2011 (CEST)

Bil bi za združitev predlogov 3 in 5:

• Povezovanje datumov se načeloma ukine. Povezave se ohrani v naslovni vrstici biografskih člankov in tam, kjer so v neposredni povezavi s temo članka (oziroma potrebne za razumevanje članka).

Skrbi me samo, da bodo sledile razprave o tem, kdaj je povezava datuma potrebna za razumevanje članka. Sigurno ne pri: Upokojila se je leta 1984, ali: Leta 1990 je napisala svojo prvo pravljico. Sploh pa ne: Od leta 1964 do 1972 je obiskovala Osnovno šolo Riharda Jakopiča.--Tong 19:21, 14. september 2011 (CEST)

Sem prav tako za ponovitev glasovanja.--Archangel 09:24, 15. september 2011 (CEST)

Sem se do zdaj vzdržal sodelovanja v tej debati ker se nisem mogel odločit kaj mislim. Naj se odkupim s predlogom: sem za združeno možnost 3 in 5, z dodatkom malo drugačne definicije kdaj je letnica pomembna pri razumevanju članka. Nekako tako:

Povezovanje datumov se načeloma ukine. Povezave se ohrani v uvodni vrstici članka in pri časovnih parametrih infopolj, v preostanku besedila pa samo tam, kjer je bil subjekt članka (oseba, dogodek itd.) pomembno udeležen v vidnejših dogodkih, ki so se odvijali v tem letu.

Zgledi:

• 2. maja 1945 je kot poveljnik armadne skupine E in poveljnik za jugovzhod podpisal brezpogojno kapitulacijo - listino o vdaji svojih obroženih sil, kar je pomenilo formalni konec 2. svetovne vojne v Evropi (v članku Alexander Löhr, seveda pod predpostavko da so podatki točni). - pomemben dogodek v zgodovini Slovenije in Evrope nasploh.
• Lojzka Francl se je upokojila leta 1948 (v članku Lojzka Francl). - dogodek popolnoma brez vpliva na karkoli pomembnejšega v letu 1948.
• Leta 1939 je avstralski znanstvenik Howard Florey z ekipo raziskovalcev na oksfordski univerzi dosegel znaten napredek pri dokazovanju baktericidnega učinka penicilina in vivo. (v članku penicilini). - takisto. Sicer pomemben korak v razvoju penicilinov, za leto 1939 in še precej naslednjih pa praktično insignifikantno
• Množična proizvodnja penicilina se je začela v letu 1944. (v članku penicilini). - pomemben mejnik v zgodovini medicine in eden od dejavnikov, ki so pripomogli h preobratu v drugi svetovni vojni.

Seveda se tu spet bližamo pasti nedoločene definicije "pomembnosti" in "vidnosti", ampak v tej obliki je problem lažje reševati z uporabo smernic o preverljivosti in pomembnosti. Mislim, da v večini primerov situacija ne bo dvoumna in nekaj malega manevrskega prostora za interpretacije tudi ne bo delovalo škodljivo. Z ohranitvijo povezav v uvodni opredelitvi teme (kar vključuje uvodno vrstico biografij) in infopoljih se ohrani pomen umestitve teme kot celote v zgodovinsko obdobje.

S ponovnim glasovanjem bi bilo torej PMM smiselno izbirati med to možnostjo in "Poveže se samo prvo pojavitev datuma, vseh naslednjih ne". — Yerpo ^Ha? 12:20, 15. september 2011 (CEST)

V zvezi s penicilinom in letom 1939 bi se zadevo lahko rešilo preko 1939 v znanosti, kot sem že prej omenil primer 2010 v znanosti.--Archangel 13:35, 15. september 2011 (CEST)

Načeloma bi bila to v redu rešitev, ampak v praksi so te specifične strani praktično neobstoječe. Za znanost imamo dve, za književnost eno in za šport 51 njih od leta 1841, pri čemer so zgodnje precej v ubogem stanju (glej recimo 1852 v športu). Kolikor poznam dinamiko dela tukaj se situacija še zelo dolgo ne bo spremenila. Še večina krovnih strani o letih je že od začetka obstoja Wikipedije v precej slabem stanju (upoštevajoč da so bile med najzgodnejšimi članki sploh). Jaz sem se pred časom lotil letnic v 20. stoletju da so vsaj za silo spodobne in sem prišel do polovice, ampak tega je ogromno. — Yerpo ^Ha? 14:05, 15. september 2011 (CEST)

Yerpo, če je povezava na leto 1945 pogojno lahko uporabna, pri najboljši volji ne vidim smisla povezave na 2. avgust. --IP 213 18:50, 15. september 2011 (CEST)

Jaz razumem Wikipedijo kot nekakšen križanec leksikona in enciklopedije (s poudarkom na slednji). Vsaj v uvodni vrstici ne škodi povezava v smislu "na današnji dan" in če jo tam povezujemo, postane potem smernica že malo komplicirana, češ, v uvodni vrstici datum ja, drugje ne, letnice pa v uvodni vrstici in še povsod tam kjer imajo smisel. Ne bom vztrajal pri celem datumu, ampak če je povezava na letnico v neki situaciji smiselna zaradi zgornjega, potem je z vidika leksikona tudi dan v letu. — Yerpo ^Ha? 19:11, 15. september 2011 (CEST)

Se strinjam z Yeropm. Pri Wikipediji gre za temeljni koncept širokega spektra znanja oz. tematik, ki se med seboj povezujejo, pri čemer pa vsaj PMM ni potrebno voditi bralca do določenega cilja. To je problematično vsaj iz dveh razlogov, in sicer: možnost nepristranskosti (nedavno sem bral kritike na račun angleške Wikipedije v kateri v članku o terorističnem napadu 11. septembra 2001 ni neposredne omembe neuradnih razlag za napad) in ožanje splošne razgledanosti (problem Interneta so že tako ali tako t.i. "pametni algoritmi", ki v raznih iskalnikih določajo katere zadetke naj bi si mi želeli ogledati - rezultat je znan obiskujamo zgolj še znana spletišča in ne izvemo nič novega). lp, --Miha 00:07, 16. september 2011 (CEST)

Ok, razumem, podpirata radovednost (in lenobo ;-) ). Ampak zakaj bi potem to veljalo le pri datumih? Poleg povezave na 2. avgust, bi mogoče koga zanimalo tudi, kaj se da izvedeti o številu 2 in o avgustu. --IP 213 08:32, 16. september 2011 (CEST)

Nujno bi morali povezovati tudi leta 1962, bralec bi sigurno hotel izvedeti več o letu. --Tong 08:48, 16. september 2011 (CEST)

Bo več koristi za debato če se bomo vzdržali nerelevantnih primerjav... — Yerpo ^Ha? 08:50, 16. september 2011 (CEST)

Oprosti, ampak pri izjavah kot PMM ni potrebno voditi bralca do določenega cilja mi pridejo na misel samo neumnosti. Grem na dopust. --Tong 09:17, 16. september 2011 (CEST)

Glede povezave na dan v letu se kakor IP 213 ne strinjam, razen v uvodni vrstici pri BIO (recimo v smislu tega, kateri pomembni ljudje spadajo v isto generacijo) in v zelo izjemnih primerih (npr. 11. september, 1. september). Sploh pa se mi ne zdi, da bi se smernica lahko zakomplicirala zaradi uporabe v uvodni vrstici: kako bi recimo meni kot bralcu pomagala povezava na 12. januar v članku Alexis Carrel, ko se je pričel neki stranski eksperiment in kaj je tukaj sploh relevantnega? --Archangel 10:11, 20. september 2011 (CEST)

Zakaj datumi sploh potrebujejo posebno smernico, če naj bi za njihovo povezovanje veljalo enako kot za ostale NP - le na relevantne NP? Razen za bio vrstico, ki ima tako posebno smernico. --Sporti 10:18, 20. september 2011 (CEST)

Sporti, zakaj? Zato ker se težko domenimo katere so relevantne notranje povezave ... Značilen primer zlorabe, pa še, in še, tudi nekateri izbrani članki so polni odvečnih (datumskih) povezav ... --Andrejj 17:38, 20. september 2011 (CEST)

Ta divizija - in praktično vsi članki tega uporabnika iz tega obdobja - si zasluži omembo ... A kako sem jo našel? Tule.--Andrejj 18:12, 20. september 2011 (CEST)

Pripravil sem še eno glasovanje. Če bo potrjen drugi predlog, bo sicer ostalo odprto vprašanje, katere letnice so pomembne. Bo pa vsaj jasno, da se ne povezuje vsak datum in letnico. Še posebej me motijo povezave letnic v različnih seznamih in tabelah. --Tong 23:16, 7. oktober 2011 (CEST)

Razločitevne strani

Prestavljeno iz Uporabniški pogovor:Janezdrilc.

Zitat: povezave naj bodo razvidne neposredno, torej [[Brezje, Radovljica]] in ne [[Brezje, Radovljica|Brezje]] (Wikipedija:Razločitev) --Tong 13:45, 14. september 2011 (CEST)

Nisem vedel, da je ta oblika sloga tudi del smernice. Do sedaj sem vedno urejal drugače. Moram pa reči, da se mi ta smernica zdi iz večih razlogov popolnoma nesmiselna:

1. Vse, kar je v naslovu v oklepaju ali za vejico, je stvar naše (Wikipedijine) interne tehnične ureditve in bralca ne zanima. Razločitev je namenjena temu, da bralca sama, brez da mora le-ta vedeti, po kateri povezavi, pripelje do želenega članka.
2. Po tej smernici obstaja dvojna pojasnitev pojma: ena v povezavi in druga v opisu takoj zraven nje
3. Razločitvena stran je dosti bolj nejasna in manj pregledna.

Brezje je kar lep primer tega: če hočemo seznam urediti po abecedi, je logično, da se na začetku nahajajo naselja, ki se imenujejo zgolj "Brezje", za njimi pa šele Brezja "nad", "ob", "pod", "pri", "v"... Pri nas pa so na začetku neka čudna Brezja, ki imajo celo daljše ime, kot tista s pristavki. To, da imamo na začetku Brezja, ki imajo v imenu še občino, povprečnega bralca ne zanima. To je stvar našega internega dogovora, da stvari tehnično delujejo. To pravilo bi bilo treba spremeniti. --Janezdrilc 15:42, 14. september 2011 (CEST)

Se strinjam s tem. Opisna opredelitev v stilu "Brezje, naselje v občini Radovljica" je mnogo bolj jasna za ne-wikipediste. — Yerpo ^Ha? 15:46, 14. september 2011 (CEST)

Vseeno je smernica zaenkrat takšna kot je. --Tong 18:10, 14. september 2011 (CEST)

1. Bralca zanima naslov članka, in to je v tem primeru Brezje, Radovljica.
2. Ne škodi.
3. Stvar navade in okusa, meni se zdi obratno. --Tong 18:38, 14. september 2011 (CEST)

Bralca zanima tema, ne naslov. Če ga zanima kaj o mariborski stolnici, bo vpisal katero izmed 100 možnosti, ki ga bo preusmerila na pravi naslov, dvomim, da bi kateri v prvo napisal Stolnica svetega Janeza Krstnika, Maribor. Tudi preusmeritve so kakor razločitve zgolj tehnikalija. Prve so primer večih imen za isto stvar, druge pa istega imena za več stvari. Delovati morajo čimbolj v ozadju. --Janezdrilc 13:12, 15. september 2011 (CEST)

Boljše ne znam razložit. Prav tako "nesmiselno" oblikujejo angleži svoje razločitvene strani. Naša smernica velja v tej verziji od leta 2008 in je verjetno kot taka bila od skupnosti sprejeta. --Tong 15:28, 15. september 2011 (CEST)

Kaj si hotel povedati s 100 možnostimi mi ni niti približno jasno. --Tong 15:35, 15. september 2011 (CEST)

To se samo tako reče. Veliko preusmeritvenih strani ima tak članek kot je mariborska stolnica. Oprosti za nejasnost. Saj, če je pravilo takšno kot je, ga bomo pač upoštevali. Meni se zdi pač slabša varianta. --Janezdrilc 16:17, 15. september 2011 (CEST)

Infopolja za mesta

Opazil sem, da je Klemen (vsaka čast) zmetal gor vsa naselja na Madžarskem. Vendar pa PMM predloga, ki je bila izdelana za naselja v Sloveniji, ni najbolj primerna, ali pač? Zdi se, da ne potrebujemo povezav na najdi.si ali geopedijo, ipd. Morda je v preteklosti koga motilo, da imamo za različne države različne predloge, vendar je PMM to kaj smiselno (tako je tudi na .en). Namreč, pri kakšnih 5-10K vnosih za naselja po posamezni državi je dobro, da iskalniki ali geografske koordinate delujejo na lokalni ravni. Če mislimo imeti eno predlogo za naselja po vseh državah, bi morali vse koordinatne iskalnike a la najdi.si dodajati v predlogo. Poleg tega, ali ni lažje skopirati in prevesti angleških podatkov? Tako sem enkrat naredil za norveška naselja. lp., Ziga 14:58, 22. september 2011 (CEST)

TV sporedi

Na več mestih je opaziti tevesporedizacijo Wikipedije; poleg tega se z različnih spletišč kopirajo vsebine serij in podobno: npr. Pogovor:Na terapiji (TV-serija), Prvinski strah (TV-serija) in še mnoge druge. Poleg pomislekov o pravicah so tu pomisleki o smislu takega kopiranja. --Andrejj 10:28, 28. september 2011 (CEST)

Ni smisla in kaj ovira pri brisanju? Te je spet kakšen razžaljeni obsodil za avtokrata? Ko si že ravno v prosveti (če se ne motim), poglej film Die Welle [1], zanimiva problematika. lp., Ziga 20:38, 28. september 2011 (CEST)

Kaj me ovira? Avtorji ... glej recimo Riba na oko.

Nekaj podobnega kot Die Welle sem pa že gledal; misliš da ima film kaj skupnega z Wikistvarnostjo? --Andrejj 19:20, 20. oktober 2011 (CEST)

Začasna zaklenitev strani o strankah

Predlagam, da do konca leta zaklenemo vse strani o slovenskih političnih strankah in politikih v izogib masovnega vandaliziranja in kuharskih tečajev.--Rude 15:03, 29. september 2011 (CEST)

Za nove in neregistrirane uporabnike bi bilo to verjetno smiselno. Smo pa o tem razpravljali že pred enim prejšnjimi volitvami. --IP 213 18:51, 29. september 2011 (CEST)

Sem proti preventivnemu zaklepanju. Smo že razpravljali o tem, pa potem članki niso bili zaklenjeni in se ne spomnim da bi ušla situacija iz nadzora oz. da bi bilo toliko več dela s političnimi temami. Za zdaj je bil en problematičen primer (SSN), plus pogojno B. Zadel, ampak vseh možnih neobstoječih tem se tako ali tako ne da zaščitit. Če se bo situacija spremenila pa lahko. — Yerpo ^Ha? 19:37, 29. september 2011 (CEST)

Sem za zaklepanje strani o strankah in politikih, ki kandidirajo in podobnem. Imeli smo že veliko s*** na primer z Raketko in podobnimi. Wikipedija ni socialno omrežje kjer lahko vsak čveka kar mu pade na misel ali mu dajo navodila strankarski kolegi. --Janeznovak 10:26, 20. oktober 2011 (CEST)

France Gorše

V zvezi z člankom o Francu Goršetu sem hiprproduktivnemu ustvarjalcu novih članlov poslal naslednje sporočilo: »Mojemu dragemu borcu za slovenski jezik in administratorju na Wikipediji sporočam. Notrane povzave, kar se ni zgodilo prvič, pa tudi iskanje po »arhivu« ti nekako ne gredo najbolje od rok. Verjetno ga ni Slovenca, ki ne bi vedel za Golnik (pri tebi napačno Golnik pri Kranju) pa tudi veliko jih je že slišalo za svetovno znanega kiparja Meštrovića, no pri tebi pa so to neke povsem nove teme (gesla) in se ti zato obarvajo rdeče. Kar se pa infoboxa tiče pa mislim, da če si vse ostale podatke pustil »črne« ne vem v čem je smisel, da pa si se pri krajih spomnil na notranji povezavi, pa še ti dve sta bili napačni. Sprašujem se, če si kot administrator sploh še vreden zaupanja?« Kar se pa ostalega dela na Wikepidiji tiče, pa me moti tudi to, da se ustvarjajo vedno nove kategorije, da članek o osebi (npr. heroj, general itd.) če nima infopola dobi metlico, ravno tako je pri rastlinah in živalih in drugje. Marsikarerega bralca wikipwedije ti obsežni pregledi sploh ne zanimajo, da ne govorim o tem da verjetno pisanje takih preglednic tudi odvrača manj izkušene wikipediste. Kar se tistega zaupanja tiče pa mislim povsem resno. Nedopustno se mi zdi, da administrator, ki vse počez ureja, briše, kritizera, pa včasih tudi dobro svetuje, ter ima še vsa druga pooblastila, sam ustvarja nerverodostojne članke.--Grejo 04:34, 2. oktober 2011 (CEST)

Ok, sem si pogledal prispevek in njegove 4 korigirane napake [2] in imam občutek, da si bolj ponorel zaradi kaplje čez rob, kot pa zaradi same problematike. Namreč članke pogosto popravljamo in ničkolikokrat sem tudi sam popravljal tvoje prispevke ali pa v končni fazi, škrate, ki so ušli administratorjem. Predvsem bi rad povedal, da je poveličevanje administratorskega statusa brezplodno dejanje. Admin ima pač zraven še en knof za brisanje. Nikjer tudi ne piše, da bi moral admin poznati Rodina, Moorea, Meštrovića. Adminov ne pošiljamo na sprejemni izpit. Čisto mogoče je, da je prevajal kakšen ameriški vir brez šumnikov. Strinjam se sicer, da so Klemenova škratovska masovna urejanja zelo problematična, vendar, ko se osredotočimo na en sam članek, spet ni tako težko. Težko bi rekli, da vas Zamostec pozna mnogo ljudi, zato je bližina Sodražice čisto koristna informacija. Tudi Golnik res ni tako daleč od Kranja, včasih se npr. piše Ig pri Ljubljani, ipd. Zato bi bil primernejši naslov tvoje dotične pripobmbe "Klemenova urejanja 1423.-tič". Pri vseh teh škratih se res lahko počutimo kot smrkci:) Škratopedija, lp., Ziga 08:35, 2. oktober 2011 (CEST)

Italijanska wikipedija

Dovoljujem si opozoriti vse občestvo slovenske wikipedije na dogajanje pri italijanski wikipediji. Ta prinaša danes na vseh straneh samo opozorilo o nevarnosti, da se ta spletna stran nepreklicno zapre. Vzroke je treba iskati v zakonskem osnutku, ki se trenutno obravnava v parlamentu in ki predvideva preprečitev nadziranja telefonskih pogovorov in hudo omejuje delovanje sodnih in obveščevalnih organov. Za wikipedijo je najbolj pereč sledeči odstavek, ki ga današnja stran objavlja v prvi "škatli":

Zakonski osnutek - Smernice za nadziranje telefonskih pogovorov ipd., stran 24, točka a), ods. 29:

"Spletni viri, vključno z dnevniki in periodiki v telematski obliki, objavijo izjave in popravke v 48 urah od zahteve, z isto grafično podobo, isto metodologijo pristopa in isto razpoznavnostjo kot podatek, na katerega se nanašajo."

Za spletno enciklopedijo to pomeni, da so "izjave in popravki", ki jih kdorkoli "zahteva", enakovredni podatkom, ki jih ta "kdorkoli" kritizira - in morajo ostati torej vekomaj neizbrisani in v članku samem, tudi v slučaju strankarskih prenapetežev ali recimo neuravnovešenih elementov. Mislim, da italijanska wikipedija upravičeno sodi, da so ti pogoji nesprejemljivi.

Predlagam, da italijanskemu občestvu izrečemo solidarnost, saj smo najbližnji sosedje in ne moremo ostati ravnodušni, ko državna cenzura posega po sestrski spletni strani.

--IzTrsta 10:43, 5. oktober 2011 (CEST)

Absolutno podpiram italijanske kolege. Sicer pa, v dnevnem časopisju berem, da je tudi sicer predlog zakona naletel na močno nasprotovanje v italijanski politiki (razen vladajoče, sevda) in družbi nasploh. To drži? — Yerpo ^Ha? 11:03, 5. oktober 2011 (CEST)

Pa še kako. Gre za poskus onesposabljanja italijanske sodne oblasti in za cenzuro časnikarstva. Ni treba, da povem, komu v korist. Problem je na žalost v parlamentu samem, ker je velik del parlamentarcev pod sodno preiskavo. Pameten človek bi rekel, da se to dogaja, ker so pač zlikovci, oni pa trdijo, da so žrtve sodnijske premoči - zato pa skušajo na vse načine zavirati sodno oblast. In seveda onesposabljati časnikarje, da bi o tem govorili. Najhujše je, da je to parlamentarna večina, proti kateri v demokratični državi ni priziva. Mi starejši ljudje si po tihem priznavamo, da smo v Italiji v hudi stiski, ne samo ekonomski. --IzTrsta 11:40, 5. oktober 2011 (CEST)

Več informacij o protestu za ljudi, ki jim gre angleščina bolje od italijanščine: meta:Wikimedia Forum#Italian_Wikipedia in en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2011-10-03/News and notes. — Yerpo ^Ha? 15:09, 5. oktober 2011 (CEST)

Pa tudi v slovenščini ... --Miha 20:27, 5. oktober 2011 (CEST)

Morda bi za začetek (vsaj delno) prevedli http://it.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Comunicato_4_ottobre_2011; IzTrsta? --Andrejj 20:49, 5. oktober 2011 (CEST)

Celo etablirani mediji so opazili zadevo: http://dnevnik.si/novice/svet/1042478173 --Andrejj 06:49, 6. oktober 2011 (CEST)

Prevod dodatka na strani it. wiki:

Osvežitev: Zatemnitev Wikipedije je dosegla velik odmev pri medijih, ustanovah, združenjih in privatnikih. Nekatere politične osebnosti so izrazile namen, da predstavijo popravke zakona, ki bi izključili Wikipedijo od dolžnosti in postopkov, ki jih predvideva odstavek 29 predlaganega dekreta. Osnutek zakona v pretresu se nahaja tu (Zbornica ga je odobrila 11. junija 2009, Senat ga je popravil 10. junija 2010). Članki bodo ostali skriti vsaj do razprave v Poslanski Zbornici, ki je predvidena za jutro 6. oktobra 2011. Pravica do uporabe Spleta kot vira in sedeža znanja je in ostane naša prioriteta.

Prav tako absolutno podpiram Italijane. Kaj za vraga pa se gre Berlusconi?! Ja, se strinjam s kolegom IzTrsta, da je Italija v resnih težavah in v grozljivi situaciji ...--Archangel 10:24, 6. oktober 2011 (CEST)

Tudi današnji Žurnal vas je omenil. Ma bi gospoda B. in vaše poslance (tudi kakšnega našega bi vam lahko posodili) povaljala v katranu in perju ... popularna tehnika kaznovanja zločincev na divjem zahodu. --Pinky 18:32, 6. oktober 2011 (CEST)

Članki so spet dostopni. Prevod današnjega uvodnega sporočila:

V dneh 4., 5. in 6. oktobra 2011 so uporabniki Wikipedije v italijanskem jeziku smatrali za potrebno, da skrijejo vse članke enciklopedije, s čimer so želeli opozoriti javnost, da bi zakonski predlog, o katerem se trenutno reazpravlja v Zbornici, utegnil uničiti nevtralnost Wikipedije. (tukaj tekst, ki ga je odobrila poslanska zbornica dne 11. junija 2009, ki ga je senat nato popravil dne 10. junija 2010; tukaj popravki)

Bilo je predlaganih nekaj popravkov, a spremembe zakonskega osnutka še niso bile odobrene. Ne vemo torej, če je bila preklicana odobritev originalnega besedila zakona, ki bi razveljavila velik del prispevkov Wikipedije.

Zahvaljujemo se vsem, ki so podprli našo iniciativo, ki je stekla izključno za ohrano prostega in nevtralnega znanja.

Sporočilo z dne 4. oktobra 2011 - Pregled tiska - Pogovor

--IzTrsta 18:37, 6. oktober 2011 (CEST)

Wikipedija za svetovno dediščino

Wikipedija je produkt ustvarjalne sinergije sodelavcev iz številnih kultur in vsega sveta. Na tej strani lahko podprete predlog za razglasitev Wikipedije za svetovno dediščino. --Eleassar ^pogovor 13:07, 12. oktober 2011 (CEST)

Zanimiva ideja. Če se še kdo strinja, lahko povabilo za glasovanje spet objavimo na Glavni strani. --Janezdrilc 16:07, 12. oktober 2011 (CEST)

Sem dal na oglasno desko, po mojem bo dovolj. Če se ti zdi koristno razglasit pobudo na glavni strani, pa kar. — Yerpo ^Ha? 16:16, 12. oktober 2011 (CEST)

Zelo preprosta povezava (osnovna), podpisano. --Amazone 12:27, 28. oktober 2011 (CEST)

Posodobitev predloge Infopolje Naselje in Infopolje Naselje v Sloveniji

Predloga {{Infopolje Naselje}} je pripravljena za posodobitev. Istočasno se bo posodobila tudi predloga {{Infopolje Naselje v Sloveniji}}, ki bo od sedaj naprej uporabljala Infopolje Naselje. Prosim, če vse pripombe za obe predlogi puščate na strani: Pogovor o predlogi:Infopolje Naselje.

Zaenkrat še testno delovanje si lahko ogledate v {{Infopolje Naselje/testniprimeri}} kjer se lahko tudi igrate in po želji dodajate svoje primere. Lahko tudi odprete kakšen že napisan članek in za predogled preimenujete predlogo Infopolje Naselje/peskovnik oz. Infopolje Naselje v Sloveniji/peskovnik. Sprememb NE shranjujte!

Po dejanski posodobitvi se bo isto izvedlo še za naselja na Hrvaškem in Madžarskem. --Pinky 09:14, 13. oktober 2011 (CEST)

PIČ

Prosil bi vse aktivne sodelavce, da glasujejo za trenutna predloga za izbrani članek, tako da se nekam premaknemo s tem (ker imamo nekaj tednov zaporedoma isti članek na glavni strani).--Archangel 17:50, 17. oktober 2011 (CEST)

WikiProjekt nevarne snovi

Očitno se tudi letos nadaljuje prepisovanje varnostnih listov za nevarne snovi v Wikipedijo. Upam, da ni treba posebej razlagat, zakaj vse taki prispevki nimajo kaj početi v njej. Kaj pravi občestvo na sprotno čiščenje in deratizacijo ostankov iz prejšnjih let na naslovih tipa Projekt:Ime spojine, s katerimi se očitno ne bo več noben ukvarjal? — Yerpo ^Ha? 22:41, 19. oktober 2011 (CEST)

Zelo Za, vodja pa naj dobi ukor pred izključitvijo. Sicer pa priznam, da sem opazil poplavo, ampak nisem zbral volje, da bi se je lotil. --IP 213 09:37, 20. oktober 2011 (CEST)

Zelo Za, Janeznovak 10:18, 20. oktober 2011 (CEST)

Za, s tem da so nekateri članki obstajali že pred projektom, pri teh naj se le razveljavi urejanja, npr: Projekt:Ocetna kislina, pa morda je še kakšen nov uporaben vmes... --Sporti 10:24, 20. oktober 2011 (CEST)

Tudi jaz podpiram predlog. Ob tej priložnosti bi morda ponovno opozoril na članke oz. prevajalske eksperimente iz prejšnjih projektov, ki že dolgo časa samevajo in verjetno ni realno pričakovati, da se bodo študen

tje kdajkoli pojavili in jih uredili. Nekaj takih primerov je: Bioplin, Krčenje gozdov, Zemeljski plin/Varnostni list, pa še kakšen bi se našel.--Jalen 10:47, 20. oktober 2011 (CEST)

Za --IzTrsta 16:33, 20. oktober 2011 (CEST)

Za, absolutno; seveda če se najde kakšen zares uporaben, se ga pusti. Jaz sem že nekaj mesecev nazaj izvedel srednje veliko čistko glede tega projekta, pa je učinek približno takšen, kot da bi se boril proti čredi ovc s slamo (borba z mečem proti mlinom na veter je namreč poslastica oz. desert). Prav tako se strinjam z Jalnom.--Archangel 16:55, 20. oktober 2011 (CEST)

Sicer pa imamo še iz leta 2009 Klemenovo obljubo (bil je nekakšen koordinator tega in še nekaj drugih obupnih projektov), da bo zadevo "popedenal" v bližnji prihodnosti. Gl. Uporabniški pogovor:Klemen_Kocjancic/Arhiv-2010-10-02#Projekt nevarne snovi. Mogoče bi ga veljalo spomniti? --IP 213 09:33, 21. oktober 2011 (CEST)

Ma brezveze. Jaz sem včeraj in danes izvedel drugo rundo čiščenja, tko da poglejte še ostali pod dotično kategorijo.--Archangel 12:34, 21. oktober 2011 (CEST)

Lanfra

Želim Vam povedati, da je letos umrl Lanfra (Franc Lanjšček). Ko sem bil v Puconcih, tam so mi rekli. Najprej sem upal, da ni tisti Franc Lanjšček umrl, ampak so mi rekli tudi, da je veliko fotografiral, tako sem ugotovil, da je Lanfra res umrl. Dončec^pogovor 20:04, 20. oktober 2011 (CEST)

Naj počiva v miru. (en:Wikipedia:Deceased Wikipedians) --Miha 09:14, 21. oktober 2011 (CEST)

Na tamkajšnji strani bi se tudi spodobilo napisat zapis o Feriju. --xJaM 09:25, 21. oktober 2011 (CEST)

Slovenska wikipedija je izgubila cenjenega člana. Sožalje svojcem in prijateljem.--Rude 09:36, 21. oktober 2011 (CEST)

Prav tako sožalje svojcem in prijateljem. Strinjam se z Janijem, da napišemo nekaj na en. Wp.--Archangel 12:25, 21. oktober 2011 (CEST)

Se strinjam. Žal mi je zanj, prispeval je odlično gradivo. Svojcem bi želel izreči sožalje. Par vrstic sem dodal o njem na en:Wikipedia:Deceased Wikipedians, kdor bi želel, lahko še razširi vsebino. --Eleassar ^pogovor 16:03, 21. oktober 2011 (CEST)

Ok, na en: so odstranili vnos, ker naj ne bi bilo ustreznega vira. Če ima kdo vir, naj ga napiše. --Eleassar ^pogovor 18:58, 21. oktober 2011 (CEST)

Naša skupnost je tako majhna, da gre vse po domače in si verjamemo na besedo; čeprav bi v resnici morali uporabiti navedbo uradnega vira. Težko je kaj najti, ker je njegov soimenjak in rojak pisatelj toliko bolj znan - in večina google zadetkov leti nanj. Vsekakor, delo Lanfre je hvalevredno in je lep zgled za številne ljudi v poznejšem življenjskem obdobju. Tako kot ostali stalni uporabniki wikipedije je našel smisel v ustvarjanju člankov; sistematično delo na zbirki prekmurskih sakralnih objektov pa je njegov najvidnejši doprinos naši skupnosti. Skupnosti, katere delo potencialno uporabljajo vsi govorci slovenskega jezika. r.i.p. Ziga 20:57, 24. oktober 2011 (CEST)

Kot sem že takrat napisal: Slovenska wikipedija je izgubila cenjenega člana. Sožalje svojcem in prijateljem.--Rude 11:43, 28. februar 2012 (CET)

Tudi moje iskreno sožalje (sicer z veliko zamudo, pa bolje pozno kot nikoli). --Wayfarer (pogovor) 00:46, 23. junij 2012 (CEST)

Časopis Porabje kot narečni knjižni jezik

IP213 je blokiral članek Prekmurščina, ker on in Tong ne sprejeta trditve, da v Porabju še živi prekmurski knjižni jezik. V tem viru 1 Anja Benko in prof. Zinka Zorko pišeta, da Porabščina se kot slovenski porabski knjižni jezik na vseh jezikovnih ravninah dviga nad narečje. Tongov odgovor je to, oz. vprašanje: če se napiše en narečni roman, narečje postane knjižni jezik? Tong mislim ne pozna književnosti v Porabju, niti časopisa Porabje, da ta časopis in umetnine porabskih avtorjev so standardi tega knjižnega jezika. V Porabju je bil članek o tem z naslovom Porabsko narečje je postalo knjižni jezik, avtor je Ernest Ružič (9. junij, 2011). V tem članku trdi Franci Just, da: Vsi trije avtorji so dodobra izkoristili jezikovne registre porabskega narečja, ki je prav z njihovo pripovedno prozo postalo tudi literarni jezik. Kaj je tukaj zdaj vprašljivo? Dončec^pogovor 08:24, 22. oktober 2011 (CEST)

Od nekdaj je vprašljivo samo tvoje izsiljevanje, Dončec. Z izslijevanjem praviloma dosežemo ravno nasprotno od željenega. Poišči porabščino znotraj definicij o knjižnem jeziku:

1. Knjižna zvrst jezika(=knjižni jezik) je ena sama. Knjižni jezik je skupen za vse Slovence. Delimo ga na dve različici­ zborni in knjižni pogovorni jezik.
   1. Zborni jezik: je natančno predpisana, strožja različica knjižnega jezika. Predvsem ga pišemo oziroma beremo, govorimo pa le takrat, kadar nastopamo v javnosti, torej pred večjo skupino ljudi. Besede in pravila zbornega jezika so zapisana v jezikovnih priporočnikih, učimo pa se jih tudi v šoli.
   2. Knjižni pogovorni jezik: Je nekoliko sproščena oblika knjižnega jezika. Dovoljuje izpuščanje nenaglašenega končnega i,... Knjižni pogovorni jezik SAMO GOVORIMO, in sicer predvsem v nepripravljenih pogovorih z ljudmi iz drugih delov Slovenije.
2. Neknjižna zvrst jezika: načeloma te zvrsti ne pišemo, govorimo pa jo le v pogovorih in to le na posameznih delih slovenskega ozemlja oz. v posameznih interesnih skupinah. Neknjižne zvrsti so prostorsko ali interesno omejene, zato jih delimo na PROSTORSKE in INTERESNE zvrsti.
   1. Prostorske so tiste različice/ zvrsti jezika, ki jih ne govorimo na celotnem ozemlju danega jezika, temveč le na njegovem delu. Zato ločimo dvoje prostorskih zvrsti: NAREČJA, ki jih govorijo v manjših zemljepisnih območjih, in POKRAJINSKE POGOVORNE JEZIKE, ki jih govorijo v večjih zemljepisnih enotah. Narečij je na celotnem slovenskem ozemlju okrog 50, zato je slovenščina eden od narečno najbolj razčlenjenih slovanskih jezikov. Narečja med seboj ločimo v nekaterih glasovih in mestu naglasa, v besedah in njihovi obliki. Narečij ne uporablja le kmečko prebivalstvo, temveč tudi vsi govorci, tudi izobraženci. V narečju predvsem govorimo, le redko pišemo. Vsak neknjižni pogovorni jezik se od knjižnega pogovornega jezika loči v večjem številu narečnih prvin, zlasti glasovnih in besednih; je torej pokrajinsko obarvan, zato po govoru prepoznamo npr. Korošca ali Primorca.

vir: [PDF] Socialne zvrsti slovenskega jezika (google) lp., Ziga

O čem ti govoriš Ziga, je uradni knjižni jezik, ampak o čem jaz govorim, to je neuradni, ampak nadnarečni knjižni jezik z literarno in medijsko funkcijo. Ima svoje norme, v širšem krogu uporabljajo. Dončec^pogovor 10:30, 22. oktober 2011 (CEST)

1. Prekmurščina je narečna skupina = narečje. Tako si sam zapisal v svojem članku o prekmurščini.
2. v istem članku si zapisal, da je porabščina podnarečje.
3. in zdaj jo spreminjaš v nadnarečje ?
   1. če ima literarno in medijsko funkcijo, ne spremeni dejstva, da je porabščina prekmursko podnarečje, in za povrh še neuradno...
   2. članek o prekmurščini, ki ga tako vztrajno vandaliziraš in mrcvariš s svojo neknjižno slovenščino bi zares moral ostati zaklenjen. Pri tvoji inteligenci v večletnem delovanju na slovenski wikipediji nisi dojel, da pišemo članke v knjižni slovenščini. Namerno neupoštevanje dogovorov in smernic wikipedije pomeni vandalizem in dodatno delo vsem (neplačanim) uporabnikom, ki se ukvarjamo s tabo. Zato predlagam, da ostanejo vsi članki, ki jih urejaš ti, zaklenjeni. Prijaznost uporabnikov s tabo je žal izraz mazohizma, ne pa razumnega dejanja. Ziga 10:46, 22. oktober 2011 (CEST)

Ziga, slovenski knjižni jezik ne iz slovenskih (ljubljanskih, dolenjskih in gorenjskih) narečij izoblikoval. Porabsko narečje je prekmursko podnarečje seveda, vendar zdaj iz tega narečja so tvorili novejši knjižni jezik, saj knjižni jezik vedno na nekaterem narečju (narečjih) temelji. Tvoje mnenje je zelo nelogično. Dončec^pogovor 11:01, 22. oktober 2011 (CEST)

Velika razlika

prestavljeno iz up.pogovor Ziga

Velika je razlika, ker o čem si ti govoril, to je uradni knjižni jezik, to pa je zdaj nadnarečni knjižni, ki funkcionira predvsem v mediji. Na Primorskem ali na Koroškem niso taki časopisi in taka širša književnost. Dončec^pogovor 10:44, 22. oktober 2011 (CEST)

Upam, da je ena pogovorna stran dovolj. Poleg tega, ali se nisi že 100-krat poslovil od sodelovanja na wikipediji? Kako je zdaj s tem? Ali si požrl svojo besedo? Kolikokrat še? Ziga 10:50, 22. oktober 2011 (CEST)

Ti zdaj poskusiš dokazati, da protivno kaj pišem, ali kaj hočeš? Trenutno so hoteli zbrisati ta članek, a ne? Kdo je rekel, da hočem zopet urejati enciklopedijo? In slovenski knjižni jezik na katerem narečju temelji? Ali ne samo na kranjskih narečjih, ki so samo narečja slovenskega jezika? Dolenjsko, gorenjsko in ljubljansko narečje so vsa podnarečja, vendar iz teh je slovenski knjižni jezik. Največja norost bi bila, če to trdimo, da najprej je bil slovenski knjižni jezik, potem pa so nastala narečja. Dončec^pogovor 10:54, 22. oktober 2011 (CEST)

Prosim ne smeti spet po celi Wikipedija, nadaljuj tam, kjer sva začela. --Tong 11:52, 22. oktober 2011 (CEST)

Oje, šele zdaj vidim, da je moj poziv prišel nekaj ur prepozno...--Tong 12:06, 22. oktober 2011 (CEST)

COBISS

Malo me motijo COBISSi v seznamih del. Pmm spadajo zunanje povezave samo v razdelke Sklici in opombe, Viri, in Zunanje povezave. Bi lahko problem rešili s predlogo {{COBISS-avtor}}, ali kaj takega, podobno kot za dlib in SLB? Mnenja? --Tong 23:29, 22. oktober 2011 (CEST)

Dvomim, da bo tvoj predlog naletel na odobravanje, ker je uporaba predloge COBISS v vseh bibliografskih seznamih zadnje čase postala kar standard, če ne celo že smernica. Številni članki v wikiprojektih so namreč dobivali metlice ravno zaradi tega, ker v seznamu del niso imeli povezav na cobiss. To navodilo je bilo že večkrat formulirano, gl. recimo Pogoste napake in vzroki za »metlico« tule in Zakaj neki ima moj članek oznako {{slog}} tule. Najdemo pa tudi članke, kot je tale, kjer je predloga cobiss postavljena že v uvodno vrstico.

Mislim, da cobiss za avtorje nima ID številk, prek katerih bi nam navrgel izpis bibliografije (nekaj podobnega je urejeno le na SICRISu za institucionalizirane raziskovalce, torej za znanstvenike), povezava do rezultatov cobissovega iskanja pa zmeraj čez nekaj minut ugasne.

Zakaj neki bi koga motile nevsiljive predloge s povezavo do cobissa, kjer so dosegljivi natančnejši podatki o knjigi/reviji in njena dobavljivost po knjižnicah? —  ℳ₪Zaplotnik  01:15, 23. oktober 2011 (CEST)

MZaplotnik ima prav, predloga je (v glavnem) v redu, edino v uvodni vrstici nima kaj delati - ali v infopolje ali v razdelek dela! --Andrejj 10:46, 23. oktober 2011 (CEST)

Se strinjam. COBISS ne kategorizira del po avtorjih, rezultati iskanja pa potečejo po zelo kratkem času. — Yerpo ^Ha? 10:49, 23. oktober 2011 (CEST)

Se strinjam. Zakaj bi ukinjali uporabne informacije? --Miha 11:21, 23. oktober 2011 (CEST)

Zakaj neki bi koga motile nevsiljive predloge s povezavo do cobissa... Moti me predvsem zaradi modre puščice, ki mi takoj pove, da je zp tam, kamor ne spada. Bi jo lahko "zapakirali" kot sklic <ref>{{COBISS|ID=navedi id}}</ref>? Konec koncev je COBISS zanesljiv vir, iz katerega lahko povzamemo založbo in leto izdaje (in še nekaj malenkosti). --Tong 18:46, 23. oktober 2011 (CEST)

Lažje je enostavno dodati v predlogo class=plainlinks, ampak je COBISS še vedno zunanja povezava in za te je prav, da so posebej označene. --Miha 19:08, 23. oktober 2011 (CEST)

Prav zato predlagam, da jo "zapakiramo", kot vse ostale spletne sklice. --Tong 19:12, 23. oktober 2011 (CEST)

Še boljša varianta (nisem vedel, da v sl:Wiki tudi deluje): Uporaba ISBN (ISBN 978-3-596-90157-9). Prednosti:

1. bralec ima možnost izbire med več iskalnimi orodji
2. deluje tudi za literaturo, ki ni v razpolago v COBISSU in s tem omogoča enotnejši izgled člankov
3. ni zp
4. bralec ima takoj na voljo ISBN (brez dodatnega klika)--Tong 13:44, 24. oktober 2011 (CEST)

Problem ISBN pa je, da ga - če prav vem - starejše publikacije nimajo. Sicer pa ga jaz za novejše striktno uporabljam. --IP 213 20:30, 24. oktober 2011 (CEST)

Terms of Use update

I apologize that you are receiving this message in English. Please help translate it.

Hello,

The Wikimedia Foundation is discussing changes to its Terms of Use. The discussion can be found at Talk:Terms of use. Everyone is invited to join in. Because the new version of Terms of use is not in final form, we are not able to present official translations of it. Volunteers are welcome to translate it, as German volunteers have done at m:Terms of use/de, but we ask that you note at the top that the translation is unofficial and may become outdated as the English version is changed. The translation request can be found at m:Translation requests/WMF/Terms of Use 2 -- Maggie Dennis, Community Liaison 03:17, 27. oktober 2011 (CEST)

Pozdravljeni,

na Fundaciji Wikimedia poteka razprava o spremembi pogojev uporabe. Nahaja se na Talk:Terms of use na Meti in vsakdo je vabljen da se ji pridruži. Dokler nova različica pogojev uporabe ni dokončana, še ne moremo predstaviti njenih uradnih prevodov. Kljub temu vabimo prostovoljce da jo prevedejo, kot so to naredili nemški, na m:Terms of use/de, vendar prosimo, da vključite na vrh obvestilo, da je prevod neuraden in lahko postane zastarel s spreminjanjem izvirnika v angleščini. Prošnja za prevod se nahaja na m:Translation requests/WMF/Terms of Use 2. -- Maggie Dennis, pooblaščenka za stike s skupnostjo, prevedel — Yerpo ^Ha? 08:50, 27. oktober 2011 (CEST)

Število prebivalcev slovenskih naselij

Tukaj[3] je koristna povezava za število prebivalcev slovenskih naselij. Objavil jo je anonimni uporabnik na angelški wikipediji. Je od Statističnega urada, podatki pa so sveži. LP --Jalen 11:31, 1. november 2011 (CET)

Slovenski prevod wiki nabirke za leto 2011

Ne bi škodilo, če bi malo več uporabnikov pregledalo slovenski prevod nabirke za leto 2011, ki je dostopen na http://meta.wikimedia.org/wiki/Fundraising_2011/Banners_and_LPs/sl Spremembe se dogajajo takorekoč dnevno, vendar je za zeleno luč potrebno branje vsaj še enega uporabnika poleg prevajalca, zato se stvar počasi premika, čeprav so prevodi že lep čas končani. Hvala! --Artelind 18:56, 4. november 2011 (CET)

Zamejski Slovenci

Pogovor o Jožefu Stefanu na pog. strani uporabnika IP213 mi daje povod za odpiranje bolj splošne razprave. Že nekajkrat sem videl na slo wiki različna mnenja o narodnostni pripadnosti neke osebe. Trenutno velja smernica, po kateri je oseba pripadnik naroda, ki živi na ozemlju njegovega rojstnega kraja. Torej, na primer Stefan je bil Avstrijec. Po tej logiki bi moral biti recimo Boris Pahor Italijan. Pa vendar sta oba Slovenca. Mene osebno bi hudo razžalilo, če bi me kdo imel za Italijana, čeprav sem se rodil in vse življenje prestal v Italiji. Enako kot Pahor sem Slovenec, enako kot Stefan. Seveda je to težko zapisati, ker dobesedno ni mogoče imeti uglednega vira za to trditev - kdo naj odloči, kdo je Slovenec? Vendar bi treba upoštevati, da je govora o ljudeh, ki so brez lastne krivde ali zasluge živeli na "spornih ozemljih", ki so prehajala od ene države k drugi. Če danes niso v Sloveniji, še ne pomeni, da niso Slovenci. Če so danes v Avstriji, še ne pomeni, da so Avstrijci. Politična meja ni narodnostna meja. ë Zato predlagam, da se (a) dobi primerno standardno oznako za opredelitev Slovencev, ki so živeli oz. živijo izven Slovenije; v ta namen bi predlagal "avstrijski Slovenec" ali "avstrijski državljan slovenske narodnosti" ali celo "dvojezični avstrijsko-slovenski fizik". Enako seveda za italijanske, madžarske in hrvaške Slovence. (b) Naj se ta oznaka obvezno uporablja v uvodni vrstici njihovih biografij. Poleg tega bi bilo treba (c) vestno paziti, da se zadevni članki uvrstijo v primerno kategorijo, na primer Koroški Slovenci.

--IzTrsta 12:11, 10. november 2011 (CET)

Ne vem, zakaj bi bilo nujno pisati narodnost v biovrstico, posebno še, ker WP ne obravnava samo oseb iz 19. in 20. stoletja, ko se ta kategorija sploh pojavi, ampak tudi iz starejših obdobij, ko je povsem nerelevantna. Jaz je že nekaj časa ne, če ni povsem nedvomna. Povsem nedvomna pa je, če je iz izjav in delovanja tega posameznika mogoče ugotoviti, da se je imel/se ima za Slovenca, Italijana ... Tak primer je recimo Boris Pahor, ki je ničkolikokrat povedal, da se ima za Slovenca. Pisati, da je Valvasor slovenski karkoliže pa je nasilje nad resnico. --IP 213 12:34, 10. november 2011 (CET)

pmsm je standardna oznaka za Slovenca preprosto »Slovenec« - vsaj jaz, ki že vse življenje prestajam na Slovenskem :) tako gledam, recimo nate ali na Pahorja ali Stefana, itd.; zato v uvodni vrstici ne bi eksperimentiral. Drugače je verjetno s kategorijami. Če pogledamo, recimo SBL, se tam ne 'utrujajo' z uvodno vrstico, ker gre pač za slovenski BL (čeprav »[SBL] Nudi biografski prikaz tako Slovencev kakor oseb drugega rodu, rojenih na slovenskem ozemlju ali kako drugače povezanih s Slovenijo.« Tu pa imamo wikipedijo v slovenščini, in je dobro, da nekaj navedemo/navajamo. Verjetno tebi ni težko 'dokazati', da si Slovenec, in pmm nam za Stefana ravno tako ni težko, čeprav zaradi drugačnih teorij o nacionalnosti - predvsem verjetno zgodovinarjev, temu ni tako. Čas se od leta 1800 ni tako zelo spremenil, da lahko zgodovinarji trdijo, da nacionalnost Slovencev v velikih primerih ni izpričana, in je slovenstvo novejši pojem, če prav razumem. Nam se nekako narodnost prirašča že vsaj, ko izpolnjujemo razne obrazce, saj je večinoma nacionalnost tam prisotna. Tudi pri Stefanu je že v osnovnošolskih spričevalih izpričana nemška oznaka narodnosti, ki pa menda ne šteje. Ali je bila avstro-ogrska monarhija tako toga, da ni dopuščala opredelitev večnarodnosti, ali je npr. toga tudi zgodovina, da še danes ne dopušča (takšnih) opredelitev?

@IP 213: Stefanov primer ni nič drugačnejši od Pahorjevega, in pisati, da je Stefan avstrijski 'karkoliže', je enako nasilje. Tudi Stefan je ničkolikokrat zapisal podobno, kar je ohranjeno. Ker je deloval na dunajskem fizikalnem inštitutu in napisal vse znanstvene razprave v nemščini, se ni družil s Slovenci v zamejstvu ali doma, ni še večkrat kot ničkolikokrat napisal, da se ima za Slovenca, se ne more reči, da je bil Avstrijec ali karkoliže drugega kot Slovenec. Pa ti poskusi napisati vrhunske razprave v tujem jeziku, in boš videl ali te bo kdo imel za tujca ... Upam, da sem navedel le, kar sem v dosedanjih razgovorih že podprl s solidnimi viri, in da ne gre za mojo fikcijo. --xJaM 13:11, 10. november 2011 (CET)

No, povedal sem svoje mnenje. Ne bom vama odgovarjal, ker se ne bi rad nikomur zameril. Čisto razumljivo je, da smo različnega mišlenja. Kjer Xjam praviš, da meni ni težko dokazati, da sem Slovenec, s tem jaz razumem, da se od mene pričakuje, da šele dokažem, da sem Slovenec, se pravi, da je za mene narodnost vprašljiva. In to dejansko je, ker sem italijanski državljan, vedno živel v Italiji, vedno Berlusconiju (in predhodnikom) plačeval davke - le kako naj bi bil Slovenec? Moj zgornji predlog je hotel samo malo uskladiti razne primere, ko v slo wiki stvar ni jasna, recimo prav primer Stefan, kjer se še ne razume, če je bil avstrijski ali slovenski fizik in ostalo. Pa vidim, da ni te potrebe. Zgleda, da vi natančno veste, gotovo bolje od mene, kdo je Slovenec. Torej umikam svoj predlog. --IzTrsta 14:05, 10. november 2011 (CET)

Mislim, da mene nisi razumel. Jaz sem napisal, da moraš ti dokazovati, ker tako pravijo tisti, ki tudi zanikujejo Stefanovo slovenskost npr. - meni ni treba glede tega nič dokazovati. Samo zgled sem dal (ti si nekak Stefan v Trstu, kjer je tudi blizu doma kar dobra fizika :-]). Tvoje delo tu je že velikokrat to zelo dokazalo. pmm tvoja narodnost nikakor ni vprašljiva, pa četudi bi pisal iz Južne Amerike ali z orbitalne postaje na Jupitru. Menim, da mi nikakor točno ne vemo. Znano je, da kar dobro velja E = mc²; čeprav enačba nič ne pravi o lastnem času, ki je morda bolj absoluten od absolutnega časa, če verjameš. Tvoj predlog smatram za zelo konstruktivnega - vem pa, da bo težko našel plodna tla - verjetno še posebej točka b. Če ne drugega pa je več kot koristna takšna debata. Eksaktna znanost te verjetno ne bo (nikoli) poskušala prepričevati, da velja E = |mc|² ali E = |mc²|. Zase vem, da sem Slovenec, na novi osebni izkaznici mi o tem sicer nič ne piše, in bi v takšnem kontekstu težko to tudi dokazal. V OŠ in naprej sem vedno izpoljnjeval rubriko narodnost: slovenska; ne vem pa, če je Celje kaj bolj drugačno od Celovca, kjer je pred več kot 120-timi leti deloval in ustvarjal naš znameniti in še vse premalo znani rojak. --xJaM 15:07, 10. november 2011 (CET)

@xJam s tabo o tej temi ne nameravam več debatirati, ker: a) tvoja pisanja pogosto težko razumem, in b) ker o tej problematiki nisi poučen in se nočeš poučiti, ampak trmasto vztrajaš pri svojih laičnih predstavah o narodih.

@IzTrsta: nikoli nisem zapisal, da bi ti ali kdorkoli drug moral dokazovati svojo narodno pripadnost. Zame zadostuje, da rečeš, da si Slovenec. To je vendar tvoja svobodna izbira! Ampak vztrajam pa, da prav tako ne smemo nikomur pripisati neke narodnosti, če se o tem ni sam opredelil, oziroma ta opredelitev ni jasna iz njegovega delovanja. Zato npr. Valvasorju ne moremo reči Slovenec, ker se je sam imel za Kranjca, pa tudi Odilu Globocniku (na srečo!) ne, saj se je jasno opredelil za Nemca. Stefan je bolj kompliciran problem in o tem sem svoje stališče povedal na pogovorni strani gesla, tako da ga tu ne bom ponavljal.

V razmislek pa še to: zakaj so ljudje uvrščeni v WP? Ker so Nemci, Slovenci, Italijani, ali ker so storili nekaj odmevnega? Najbrž je odgovor jasen in zato ne razumem, od kod potreba po pisanju "slovenski fizik", "nemški vojni zločinec" ipd. --IP 213 10:18, 11. november 2011 (CET)

Najprej se opravičujem, da sem sploh začel o tem govoriti, saj je bilo že dorečenih precej besed. Vendar v tedanji debati, ki je žal nisem spremljal, ker sem bil na daljšem potovanju, je bilo povsem prezrto sledeče. Kdor živi recimo v Sloveniji, je Slovenec a priori, kdor živi recimo v Španiji, je seveda Španec itd. O teh ni potrebno povedati, da so "slovenski" ali "španski" fizik. Če pa denimo Španec živi v Sloveniji, bomo o njem rekli, da je "španski" fizik. Samo to je problem, okoli katerega se vrtimo. Seveda ni potrebno in je celo neumno, da v slovenski wiki napišemo, da je bil Prešeren slovenski pesnik, toda v angleški bomo to zapisali. S tem hočem reči, da samo osebe, ki ne padejo avtomatično pod default, morajo imeti zapisano, kaj so. Vendar se strinjam, da ni tako enostavno spoznati, katere narodnosti je neka oseba, posebno ne v današnjih časih, ko smo vsi Evropejci. Tudi gornje načelo svobodne izbire se mi ne zdi najbolj točno, a tega je kriva moja pripadnost jezikovni manjšini, pa tudi moja starost, ker se še spomnem, da smo imenovali sinove slovenskih staršev, ki so "izbrali" italijansko narodnost, enostavno izdajalce svojega naroda. Drugi časi, drugi ljudje, ne maram o tem govoriti. Želim samo ponoviti, da ni vsaka oseba, ki živi in deluje med pripadniki nekega naroda, avtomatsko član tistega naroda, pa naj se o tem izreče ali ne. Moj predlog je bil, da tem ljudem priznamo dvojezičnost, ker so vsi enako dobro govorili vsaj dva jezika in so bolje od drugih razumeli vsaj dva naroda (in se prav zato velikokrat niso izrekli). Toda iz izkušenj vem, da je to stališče težko sprejemljivo. Kakor sem zgoraj rekel, umikam svoje predloge in se opravičujem za nepotrebno ponavljanje debate. Naj ostane tako. --IzTrsta 20:26, 11. november 2011 (CET)

Narodnost se navezuje na narod, ne na državo, ki je samo politična tvorba. Narod pomeni identiteto, "krvno sorodstvo" in kulturo, zato ga politične meje ne morejo opredeljevati. Slovenci smo Slovenci z državo ali pa brez nje. In kot veliko (če že ne večina) drugih narodov tudi Slovenci živimo v večih državah in celo kontinentih. Kako po programersko ugotoviti narodnost nekoga:

1. Oseba se je sama narodnostno opredelila. Primer Primož Trubar, prvi Slovenec, Nikola Tesla, ki se je imel za Srba, čeravno rojen na Hrvaškem. Tudi Jožef Štefan spada sem.

1.1. Oseba se je napačno narodnostno opredelila. V tem primeru se njihova opredelitev ne upošteva. Primer "Jugoslovan". Jugoslovani kot narod niso obstajali. V tem multietničnem primeru se iščejo manjše etnije. Ali osebe z navedbami nekih eksotičnih prednikov: Gadafi se je imel za Hanibalovega potomca.

2. Izrecna opredelitev osebe je neznana/neraziskana, vendar ima oseba jasno poreklo.

2.1. Oseba je precejšen del življenja živela in delovala med nekim tujim narodom. Primer Vendelin Vošnjak, rojen v Velenju, vendar večino življenja deloval na Hrvaškem. Se pravi, je Slovenec. Podobno Anton Mahnič, ki je sicer veliko naredil za hrvaški narodni in verski preporod. Podobno Leopold Mandić, Hrvat v Padovi. Pa tudi Vinko Jelovac, Hrvat (in ne Slovenec) v Sloveniji. Sem spada tudi ogromno Evropejcev, ki so uspeli v Ameriki.

2.2. Oseba je celo življenje živela in bivala med tujim narodom. Primer Aleksa Benigar, Slovenec, rojen slovenskim staršem v Zagrebu, celo življenje deloval v Zagrebu. Do tu so stvari relativno enostavno določljive.

2.3. Osebe z možnostjo drugačne narodnostne opredelitve. Primer: Friderik Pregl, po očetu Slovenec, po materi Nemec, vendar so doma govorili nemško. Kaj tu narediti, sam ne vem. Mogoče bi ga dal celo za Nemca, v tem primeru bi bil obravnavan kakor po točki 2.2. Sem spadajo tudi plemiške rodbine na Slovenskem v 19. stoletju. Pa tudi razni Judje po Evropi. Opredelitev judovski je namreč lahko verska ali etnična ali oboje.

3. Osebe z nedoločljivo narodnostjo. Lahko se jih opredeli po državi ali preprosto po kraju (mestu) ali deželi. Narodnosti se izognemo.

--Janezdrilc 16:18, 16. november 2011 (CET)

Bi lahko mogoče navedel literaturo, na podlagi katere trdiš, da narodnost določi krvno sorodstvo (tudi, če v narekovajih) in literaturo, na podlagi katere trdiš, da Jugoslovani niso narod. Po možnosti takšno, ki ni starejša od 30 let. Sicer bom pač utemeljeno domneval, da pišeš oslarije. --IP 213 19:25, 17. november 2011 (CET)

PS: in še to: Trubarja uvrščaš med tiste, ki so se sami izrecno opredelili. Lahko navedeš kje je Trubar zapisal, da je Slovenec? --IP 213 19:27, 17. november 2011 (CET)

"Lubi Slovenci?" ... --Wikipedius Rex 21:52, 19. november 2011 (CET)

Še več, celo Primož Trubar, ki je izpričano prvi uporabil izraz Slovenci za naslavljanje neke populacije, se sam nikoli ni imenoval za Slovenca, ampak za Kranjca in Rašičana, širše pa se je opredelil za ilirskega domoljuba [poudarek je moj]. Na dejstvo, da je bila Trubarjeva percepcija lastne kolektivne pripadnosti po značaju predvsem deželna, gre precej nedvoumno sklepati tako iz podpisa Vash Slushabnik inu Pastyr Primosh Truber Crainez na koncu kratkega predgovora v teološko razpravo Ena dolga predguvor, ki je izšla leta 1557 v obsežnem delu Ta pervi dejl tiga noviga testamenta, kakor tudi iz prevoda Lutrove Hišne postile, kjer je imenovan za Kranjca (CARNIOLANVS). K istemu sklepu napeljuje tudi Trubarjevo dvojno samoimenovanje po rojstni vasi in deželi v predgovoru katekizma, tiskanega leta 1575, kjer se je podpisal kot Primosh Truber Raſtzhizher Crainez. In nazadnje, v napisnem traku, ki obdaja Lederleinov lesorezni portret Primoža Trubarja iz leta 1578, beremo PriMvs – trvBervs – carnioLanv s – anno – aetatis – LXXi. na tem portretu, natisnjenem na hrbtni strani naslovnice njegove izdaje celotne Nove zaveze, ki je izšla v letu 1582 z naslovom Ta celi novi testament, je Trubarjeva deželno določena etničnost izražena nazorno in nedvoumno.

Jernej Kosi, Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?, Zgodovinski časopis 64 (2010), s. 156 v pdf. --IP 213 22:12, 19. november 2011 (CET)

"Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res ..." Že sam naslov ti pove, da obstaja najmanj splošno prepričanje (in zagotovo tudi literatura), da obstaja t.i. slovenska kontinuiteta. Ti pač navajaš literauro, ki trdi nasprotno in ima za to svoje argumente, kar pa ne pomeni nujno da imaš brez oporekanja prav. Got it? In enciklopedija, kar Wikipedija je po definiciji, "daje zaokrožen pregled človeške vednosti". (SSKJ) Gre se za to, da ravno zato obstoj neke teorije, ki zanika splošno vedenje/prepričanje (pa naj si bo ta še tako argumentirana) še ne pomeni, da lahko nenadoma postaviš enciklopedijo na glavo. In na primer kljub temu, da novi eksperimenti kažejo, da nevtrini potujejo hitreje kot svetloba še lep čas ne bomo spreminjali vseh fizikalnih člankov kar na popvprek. Gesla predstavljajo splošno sprejeta dejstva. Nič pa ti ne brani, da napišeš članek o teh antislovenskih teorijah (tu pa je vprašanje že v kolikšni meri gre za izvirno raziskovanje). lp, --Miha 01:48, 20. november 2011 (CET)

1. Imaš prav: v literaturi ("splošno prepričanje" je za WP irelevantno) je precej dobro zastopano tudi mnenje, da je slovenski narod nastal iz slovenske etnične skupnosti. Pmm je neprepričljivo (gl. Kosijevo argumentacijo in še kaj), ampak to seveda ni merodajno. Zato v relevantna gesla ne pišem interpretacije, ki mi je blizu, saj bi bilo proti NPOV. Vendar - preden začneš odpirati šampanjec - se tu ne pogovarjamo o tem, kako v enciklopedičnem geslu predstaviti nastanek slovenskega naroda, ampak o tem, ali je potrebno v biografskih geslih kar vsepovprek pisati tudi narodnost in o tem, kako naj bi jo določali, ko jo zapišemo. Tu pa zagovarjam mnenje, da to ni potrebno in da domnevno objektivnih kriterijev ni. Še najmanj pa so ti kriteriji takšni, kot jih ponuja janezdrilc: utemeljeni na biološkem razumevanju naroda. O tem, da narod ni biološka kategorija, pa v znanosti - tudi slovenski - obstaja precejšen konsenz, saj tudi tisti, ki pravijo, da se je slovenski narod razvil iz etnične skupnosti, te ne definirajo z biološkimi kriteriji (rod, "krvno sorodstvo", ...).
2. Ker sem že opazil, da argumentirana debata o narodu z nekaterimi wikipedisti ni mogoča, sem se v odgovoru janezudrilcu omejil na opozorilo na najbolj absurdne momente njegovih kriterijev. Poleg tega sem za ilustracijo problematičnosti določanja narodnosti v prednacionalni dobi omenil Trubarja, kjer se na prvi pogled zdi, da je vse jasno. V tem kontekstu sem potem citiral Kosija in se pri tem nisem niti malo skliceval na njegovo razlago nastanka slovenskega naroda, ampak sem le prilepil odlomek, ki navaja dejstva. Tu pa ni nobenega dvoma: Trubar se nikoli ni izrekel za Slovenca. Ampak - preden bo ogenj v strehi - ker je v literaturi takorekoč brez izjeme opredeljen kot tak, mi ne pade na misel, da bi to spreminjal v geslu.
3. Oh, I get it, but I am also pretty sure you do not!

--IP 213 11:13, 20. november 2011 (CET)

Sem vprašati zakaj to dokazovanje dojemaš kot tekmo?—-Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:66.85.145.202 (pogovor • prispevki) 20. 11. 2011.

Ne vem, zakaj tako razburjanje glede posameznih primerov. Zgoraj sem hotel samo nakazati, da se dá pri narodnostni opredelitvi tudi bolj tehnično razmišljanje uporabiti, z namenom čimbolj izogniti se subjektivnem predalčkanju ljudi v naš-vaš. Primeri pa, ki sem jih uporabil, so za nekoga dobri, za nekoga slabi, in v glavnem (razen Trubarja) se nanašajo na ljudi 19. in 20. stoletja.

Narod v krvnosorodstvenem smislu pomeni, da pri ljudeh pač iščemo, ali sta imela že omnejana Štefan ali Pregl Slovenske ali Nemške starše. Brez vedenja o "krvni skupini" se sploh ni mogoče pogovarjati o narodnosti neke osebe. Zakaj ne opredeljujemo na primer Jurija iz Brežic? Ker ne vemo o njegovi krvi prav nič. Tako pač je. O Tartinijevi krvi vemo, da je bila italijanska.

O Jugoslovanskem narodu res ni mogoče govoriti. To, če je takratnja oblast v vprašalnikih popisov dodala možnost "Jugoslovan", še ne pomeni, da je takšen narod dejansko obstajal. Kakor bi rekel, da je kdaj obstajal Svetorimskocesarski narod. Že prvo ime jugoslovanske države, SHS, priča o večnarodnosti znotraj skupne države. Država in narod nista eno in isto.

In ja, Primož Trubar je bil Slovenec. Deželno zavest je imel takrat prav vsak, tudi najbolj zakotni in neizobražen deželan, narodne zavesti pa niso imeli vsi, ampak redki - pač veliki duhovi. Trubar se jasno ni mogel opredeliti drugače kot po deželni, ne-narodni opredelitvi. Isto jasno je razvidno, da je imel slovensko zavest, saj je pisal Slovencem kot svojim ljudem. Ali ni ravno zaradi zgroženosti ob uvidu neukosti lastnega naroda zagorel v želji po dvigu njegovega duha? Vendar to je že esejsko pisanje in tudi, če bi ga zapisal kakšen verificiran avtor, ga je že težje spraviti v enciklopedijo kakor pisanje kakšnega zgodovinarja. Mislim, da seciranje vsake besede še ni zgodovina. Pri Trubarju je to še toliko bolj očitno. Kakor bi rekel sveti Pavel: "Črka namreč ubija, Duh pa oživlja (2 Kor 3,6)." --Janezdrilc 12:09, 21. november 2011 (CET)

"Narod v krvnosorodstvenem smislu pomeni, da pri ljudeh pač iščemo, ali sta imela že omnejana Štefan ali Pregl Slovenske ali Nemške starše. Brez vedenja o "krvni skupini" se sploh ni mogoče pogovarjati o narodnosti neke osebe." Lahko navedeš literaturo za takšno bizarno trditev? In ne, Mein Kampf ne šteje! --IP 213 18:14, 21. november 2011 (CET)

Spoštovani sodelavci, mislim, da je na tem mestu dovolj. Mislim, da narodnostna oznaka ne bo obrnila toka zgodovine. Če je potrebna, navedimo vir - XY je znanstvenik slovenskega rodu ((1)Enciklopedija Slovenije). XY je znanstvenik nemškega rodu, ki je živel v Trstu. ((2) Kronika okraja ZRM). Sem za to, da svojo energijo usmerjamo v bolj konstruktivne prispevke. Vse dobro, Irena Plahuta 19:27, 21. november 2011 (CET)

Naključni članek

Ali je mogoče sprogramirati ukaz za naključni članek tako, da išče samo med resnimi članki in ne med škrbinami? Ziga 07:17, 22. november 2011 (CET)

Projekti $\infty$-ič

Retorično vprašanje: A so kremšnite nevarne in mnoge druge; sem vmes kaj zamudil ali paše semkaj vsaka knjiga - sploh v taki obliki? --Andrejj 19:07, 22. november 2011 (CET)

Prav gotovo v WP ne sodi vsaka knjiga. Kremšnite pa so pmm mejni primer, ker je avtor zelo znan. Zato jih nisem takoj brisal. Pa tudi zato, ker se mi kdaj ne ljubi igrati policaja ;). Predlagaj za brisanje. --IP 213 20:05, 22. november 2011 (CET)

Izbrani članki

Pozivam redne wikipediste da glasujejo za članek, ki je trenutno med predlogi za izbrani članek, da ne bo tale o predsedniških volitvah na glavni strani še četrti teden. — Yerpo ^Ha? 19:54, 24. november 2011 (CET)

In znova.... — Yerpo ^Ha? 15:44, 13. december 2011 (CET)

Slika leta

Jutri se začne 1. krog glasovanja. lp, --Miha 17:14, 30. november 2011 (CET)

Uff, je že ta del leta? Potem pa veselo glasovanje vsem in veliko uspeha avtorjem :) — Yerpo ^Ha? 18:06, 30. november 2011 (CET)

Konec enciklopedije, difolt slovenščine?

DELO, Miha Kovač: Slovenija potrebuje enciklopedijo, ki bo vsebinsko in medijsko prilagojena novemu času in novim nosilcem vsebin. --Andrejj 20:57, 5. december 2011 (CET)

Addihockey10

Uporabnik, ki naredi v pol ure 2000 urejanj (pa čeprav označenih z "m") bi to morda raje delal s kakšnim botom? [4] Ziga 08:52, 6. december 2011 (CET)

Najbolje da to predlagaš njemu, če te moti. — Yerpo ^Ha? 09:00, 6. december 2011 (CET)

Wikistream

Še eno od uporabnih orodij za spremljanje sprememb v Wikipediji: http://inkdroid.org:3000/ (wikistream). Prikazuje spremembe v Wikipediji v realnem času. --Eleassar ^pogovor 13:26, 6. december 2011 (CET)

Zanimivo, ampak zaenkrat je še malo hroščat. — Yerpo ^Ha? 14:40, 6. december 2011 (CET)

Wikipedija:Izbrane_slike/Slika_leta_2011/Finalni_krog

Vabljeni k glasovanju. lp, --Miha 21:51, 15. december 2011 (CET)

Voščilnica

Bliža se novoletni čas in fino bi bilo, če se dogovorimo za voščilnico na glavni strani. Primeri prejšnjih:

• Predloga:Slika/52. teden 2010
• Predloga:Slika/53. teden 2009 (ne prikaže pravilno pod novim izgledom)
• Predloga:Slika/52. teden 2008

Predlogi? lp, --Miha 15:45, 18. december 2011 (CET)

Zdi se, da smo letos kot sliko leta izglasovali ravno pravšnjo sliko za voščilnico, kar se tiče tematike. Ta moment bo verjetno težko izglasovati kakšno boljšo. Problem je samo v konceptu, da je slika leta navadno na glavni strani 1. teden v letu in ne zadnji. Potem je tu še vprašanje limanja besedila pod sliko. Kakorkoli, jaz predlagam kar http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Krma-winter.jpg - lp., Ziga 08:02, 24. december 2011 (CET)

Se strinjam - če ni drugih pomislekov bo slika na glavni strani prihodnja dva tedna - do 2. januara z novoletnim voščilom potem pa "samo" kot slika leta. lp, --Miha 19:14, 24. december 2011 (CET)

Ni pomislekov ;) --Pinky 19:49, 24. december 2011 (CET)

Open Call for 2012 Wikimedia Fellowship Applicants

I apologize that you are receiving this message in English. Please help translate it.

• Do you want to help attract new contributors to Wikimedia projects?
• Do you want to improve retention of our existing editors?
• Do you want to strengthen our community by diversifying its base and increasing the overall number of excellent participants around the world?

The Wikimedia Foundation is seeking Community Fellows and project ideas for the Community Fellowship Program. A Fellowship is a temporary position at the Wikimedia Foundation in order to work on a specific project or set of projects. Submissions for 2012 are encouraged to focus on the theme of improving editor retention and increasing participation in Wikimedia projects. If interested, please submit a project idea or apply to be a fellow by January 15, 2012. Please visit https://meta.wikimedia.org/wiki/Wikimedia_Fellowships for more information.

Thanks!

--Siko Bouterse, Head of Community Fellowships, Wikimedia Foundation 04:05, 22. december 2011 (CET)

Distributed via Global message delivery. (Wrong page? Fix here.)

Posnemovalci

Hehe, imamo posnemovalce: »Název byl inspirován slovinskou wikipedií« ;) lp, --Miha 12:09, 25. december 2011 (CET)

Dončec

Lep pozdrav. Lotila sem se člankov tega uporabnika in rahlo obupujem. So kje navodila, kako prečrkovati prekmurščino in madžarska krajevna imena? Hvala že v naprej. Lp, Irena Plahuta 16:27, 26. december 2011 (CET)

Nobenega prečrkovanja ni treba. Prečrkovanje je zapis imena, ki je izvorno v nelatični pisavi, v slovenščino. Prekmurščina je (bila) ena od knjižnih variant slovenščine, v geslih, kjer je pomembno dokumentirati prekmurski zapis, se ga zapiše takega, kot je, torej citatno (na to se običajno opozori z ležečo pisavo). Glej recimo sezname prekmurskih tiskanih knjig, ki se jih ne sloveni, ampak zapisuje v izvirniku (en zgled). Če se boš lotila zgodovinskih člankov, še napotek: v Wikipediji, pa tudi širše, velja pravilo, da je uporaba poslovenjene variante imena upravičena le, če je ta varianta res dobro zasidrana v slovenskem jezikovnem prostoru. Tako recimo delo Die Ehre dess Hertzogthums Crain že dolgo vsi poznamo pod Slava vojvodine Kranjske (celo tako dolgo, da se kdo morda sploh ne zaveda, da ni pisano v slovenščini, ampak v nemščini) in jo pod tem imenom tudi zapisujemo, npr. tega dela pa ne – zato je zapisano v izvirniku, čeprav komu izgleda grozno.

Madžarskih imen se ne prečrkuje, ampak se jih pusti v izvirni obliki, z vsemi diakritičnimi znamenji. Gl. Seznam mest na Madžarskem in Seznam naselij na Madžarskem. Izjema so le tista krajevna imena, kjer ima slovenščino svojo varianto imena; mislim, da sta taki mesti le Budimpešta in Sombotel. Posebna zgodba pa so naselja v Porabju, ki je dvo- in deloma trojezično območje, tamkajšnja naselja imajo torej dve oz. tri enakovredne variante. LP,  ℳ₪Zaplotnik  18:46, 26. december 2011 (CET)

Hvala za tako uporabna in izčrpna pojasnila. Imam še eno vprašanje: se v madžarščini najprej napiše priimek in nato ime? Irena Plahuta 11:05, 27. december 2011 (CET)

Mislim, da imajo to navado, ja. Glej en:Personal name#Name order. — Yerpo ^Ha? 11:37, 27. december 2011 (CET)

Ja, pa Ukrajinci tudi. Oboji imajo recimo madžarskega pesnika zapisanega kot Petőfi Sándor oz. Петефі Шандор, drugod pa je znan kot Sándor Petőfi (glej interwikije na desni strani članka). A Madžari imajo tako zapisana samo madžarska imena, ostalih pa ne, gl. Miška Kranjca na madžarskem wikiju. Kar se slovenske wikipedije tiče, je madžarski zapis (napisan ležeče) upravičen pri tistih ljudeh, ki so bili rojeni do konca Avstro-Ogrske v madžarskem delu monarhije. Ker so dobili dokumente in bili krščeni z madžarskimi imeni. Tako ima npr. Franz Liszt v uvodni vrstici napisano tudi madžarsko varianto imena, čeprav je kasneje "postal" Avstrijec in se je uveljavila nemška oblika imena.  ℳ₪Zaplotnik  12:14, 27. december 2011 (CET)

Broken Sword strip - dovoljenje

Mislil zam naložiti sliko stripa Broken Sword: The Shadow of the Templars - Director's Cut; to: http://www.touchgen.net/wp-content/uploads/2010/02/bs-comic1.jpg - Mislil sem dati dovolje za naslovnico, ampak na sliki ni le naslovnica, ampak sta dva stripa: en zaprt, ki ga je podpisal Dave Gibbons, drug pa odprt..... katere dovoljenje ustreza tej sliki??? LP, --7arazred 19:40, 28. december 2011 (CET)

Če je za v članek o igri, potem najbrž ni primerno da je naložena slika sem. Poštena uporaba naj bi bila v čim manjši možni meri in za ilustracijo igre slika stripa ni potrebna. Tudi za ilustracijo tistih dveh stavkov o stripu bi bila malo preveč. Če boš pisal poseben članek o stripu, potem pa ja - v tem primeru jo označi kar kot naslovnico, bo dovolj natančno. — Yerpo ^Ha? 19:45, 28. december 2011 (CET)

Kaj pa zaslonska slika iz igre, jo lahko naložim???? :D -Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:7arazred (pogovor • prispevki) 20:19, 28. december 2011‎.

Ja, kakšna zaslonska slika definitivno paše zraven (glej recimo članek BioShock), samo ne pretiravat. — Yerpo ^Ha? 20:22, 28. december 2011 (CET)

OK, hvala! :D

Ukinitev občinskih grbov iz predlog o slovenskih naseljih

• Nekoč sem po vzoru angleških predlog o skupinah naselij (npr. Predloga:Aust-Agder et all, za Norveško) naredil tudi predloge naselij slovenskih občin (ki so tudi vsebovale slike naših grbov).
• Potem mi je nekako ušlo, da je pri slovenskih predlogah grbe pobrisal Sporti; npr. [5] - zaradi, kot piše sam, pogojev uporabe. Medtem ko slike še uporabljamo (npr. Občina Ajdovščina ima lepo v infopolju svoj grb) - ga predloga naselij taiste občine zaradi PU "ne sme več imeti"... ??
• Je to hec ali pač polovično upoštevanje neke kvazi zakonodaje ?
• Npr. na en. uporabljajo sliko ljubljanskega grba za lokalni geo-stub: [6]

lp., Ziga 20:46, 29. december 2011 (CET)

Večina grbov se uporablja po načelu poštene uporabe - torej naj bi se uporabljali v čim manjši meri oz. samo tam, kjer so nujni za ilustracijo subjekta. Za ilustracijo članka o občini je seveda koristen, ker je grb grafični element, s katerim se občina identificira. V ostalih člankih o naseljih iz te občine (kjer je predloga v praksi prikazana) pa ni dosti več kot okrasek brez posebne informativne vrednosti. Grbi, ki so dani v prosto uporabo in naloženi v Zbirki, lahko magari ostanejo, za avtorsko zaščitena dela pa je to nepotrebno pretiravanje, ki naj bi se ga načeloma izogibali. Res je sicer, da če smo čisto natančni, po tej logiki nobenega grba ne bi smeli uporabljati po načelih poštene uporabe - niso neponovljivi in jih lahko po blazonu (opisu) nariše kdor koli, ampak to je že druga zgodba. Kakorkoli, če že, potem sem za to, da se uporabljajo samo tam, kjer so nujno potrebni. — Yerpo ^Ha? 21:40, 29. december 2011 (CET)

Po mojem skromnem prepričanju imajo grafični simboli v človekovem procesiranju podatkov prednost pred pisano besedo. Kot praviš, so grbi ali pa zastavice res lahko okraski (če pogledamo npr. brezštevilne sezname, pobratena mesta, oznake za škrbine (kjer se povsem "nepotrebne" in za povrh še stihijsko izbrane slikce zares ponavljajo največkrat -a la predloga:reli-struct-stub). Grbi slovenskih občin se mi v kontekstu ozaveščanja slovenske heraldike oz. splošnega poznavanja naših simbolov - ne zdijo zgolj dekorativni element pri seznamu (predlogi) naselij posamezne občine. Nenazadnje jih kot take uporabljamo na registrskih oznakah vozil. Če nek simbol vidiš samo enkrat (na npr. dolgočasni in redko obiskani spletni strani občine), si ga boš precej težje zapomnil in ga povezoval z geografskimi lokacijami - ki naj bi jih grb nenazadnje tudi predstavljal. Zaradi tega se mi zdi v predlogi tematsko povsem upravičena uporaba grba (ravno toliko, kot slovenska zastavica+grb za širšo slovensko tematiko). Zdaj, če je res tak problem pri uporabi slikovnega materiala, potem raje izbrišimo kar vse slike naših grbov:) Lp. Ziga 07:49, 30. december 2011 (CET)

OK, razumem kaj hočeš povedat in priznam, da sem malo pretiraval z "okraski". Glavna poanta mojega sporočila pa ostaja - v primerih, ko imamo samo avtorsko zaščitene slike grbov na voljo, bi bilo treba njihovo uporabo omejit na situacije, kjer so nujno potrebne za ilustracijo članka. Druge funkcije pa naj opravljajo proste različice, ko jih bomo imeli (oz. jih v nekaterih primerih že imamo, recimo Domnov celjski grb). — Yerpo ^Ha? 09:19, 30. december 2011 (CET)

Se strinjam. V Commons so bili tako leta 2008 izbrisani vsi grbi slovenskih občin, ki jih avtor ni objavil pod prosto licenco (v Commons ali drugje). Zdaj jih je veliko že objavljenih v skladi s pogoji, glej commons:Category:Coats of arms of municipalities of Slovenia. S tega vidika je zakonita tudi uporaba grba v omenjeni škrbinski predlogi na en. Poseben problem bi bil, če bi bila uporaba grbov omejena z zakonom neodvisno od avtorskega prava, vendar to ni razlog za izbris. --Eleassar ^pogovor 16:39, 30. december 2011 (CET)

Kategorija v Zbirki je tudi sama malo problematična. Notri je kup enakih grbov avtorja Željka Heimerja, kot jih imamo naložene tukaj, pavšalno označenih kot delo nemških oblasti (?!), ki je po nemški zakonodaji (?!) v javni lasti. Ti prepuščam čistko če imaš voljo. — Yerpo ^Ha? 16:46, 30. december 2011 (CET)

Najbrž so potem tudi slike slovenskih avtomobilskih tablic (katerih del so grbi slovenskih občin), npr. commons:File:Slowenien-SloveniaKfz.jpg uporabne samo pod pogoji poštene uporabe? V Zbirki obstaja cela kategorija takih slik (commons:Category:License plates of Slovenia). --Eleassar ^pogovor 12:15, 17. januar 2012 (CET)

Po vzoru nemške wp. bi lahko v občinskih predlogah namesto grba dali zemljevid lokacije občine, v primeru, da so grbi problematični. Testno sem nal svg v predlogo, ki se jo da trenutno videt npr. v čl. Nova Štifta. Sicer bi mi bili grbi ljubši, lokacija občine pa ima tudi informativno vrednost, glede na to, da je v predlogi o naselju nimamo. Mnenje? Ziga 06:16, 31. december 2011 (CET)

Ta ideja mi je všeč. Bi bilo uporabno, vsaj dokler ne preuredimo infopolj o slovenskih naseljih (v delu), kjer bo vključena tudi lega naselja na zemljevidu Slovenije. — Yerpo ^Ha? 09:54, 31. december 2011 (CET)

Jaz pripravljam preureditev, pa se mi je zataknilo pri računanju, kjer delajo probleme decimalne pike oz. vejice. Tako, da je pri meni sedaj tole na čakanju ... dokler se mi ne posveti kakšna enostavna rešitev. Bolje, da zaenkrat dela tako kot je, kot da vnašam napake pri izpisovanju/izračunavanju številk. Kako bo izgledalo, si lahko ogledaš na {{Infopolje Naselje v Sloveniji/testniprimeri}} --Pinky 12:47, 2. januar 2012 (CET)

Sem pogledal testni primer in imam en pomislek oz. pripombo. Infopolja dobivajo vedno večje razsežnosti-dimenzije! Če je članek obsežen, ni problema. Tričetrt slovenskih naselij pa ne bo dobilo nevem kako dolgih člankov in bojo tele huronske škatle segale daleč ven iz besedila. Slogovno je podobno pretiranemu okraševanju člankov s slikami; a la nanoškrbina, ki ima po desni strani poravnanih navzdol 6 slik... Men to ne deluje uporabniku prijazno oz. pregledno. Kakšen pomislek? Ziga 14:48, 17. januar 2012 (CET)

Večina škatel ne bo tako huronskih. Vasi ponavadi nimajo grbov in zastav, podatkov o ustanovitvi ipd. — Yerpo ^Ha? 15:22, 17. januar 2012 (CET)

Voščilo

Vsem wikipedistom želim srečno in zdravo leto 2012 ter obilo zabave pri ustvarjanju novih člankov in ostalih vsebin (pa še rezervne tipkovnice ob morebitni okvari zaradi prevelike vneme pri pisanju)!--Archangel 10:33, 31. december 2011 (CET)

• Srečno novo leto Ziga 14:15, 31. december 2011 (CET)
• Se pridružujem čestitkam ... poleg rezervne tipkovnice, si želim eno specialno metlo , ki bi mi pomagala pri urejanju člankov, pa nekaj dodatnih sivih celic za urejanje predlog, projektov, ... --Pinky 15:31, 31. december 2011 (CET)
• Naj vsakdo najde dovolj wikičasa, wikivolje in wikienergije za ustvarjanje tistega, kar ga najbolj veseli. —  ℳ₪Zaplotnik  15:54, 31. december 2011 (CET)
• Še moja čestitka vsem znucanim tipkovnicam. Naj nam vsem gre tudi letos vsaj tako dobro, tako na Wikipediji, kot izven nje. :) — Yerpo ^Ha? 00:10, 1. januar 2012 (CET)
• Da še jaz pristavim svoj lonček:
  

“ Vsak trenutek in vsak dogodek, ki ga človek doživi na Zemlji, posadi nekaj v njegovo dušo.

-Thomas Merton

”

Vsako urejanje in vsaka razprava na pogovorni strani pusti sled - pa ne le v zgodovini urejanj.
Vsem želim, da bi (s)prejemali in dajali čim več dobrega, lepega in resničnega. Irena Plahuta 00:30, 1. januar 2012 (CET)

• Srečno novo leto vsem wikipedistom in uporabnikom Wikipedije. --xJaM 05:28, 1. januar 2012 (CET)
• Srečno! --Tone 17:49, 1. januar 2012 (CET)
• Srečno in vse dobro v letu 2012!--Jalen 10:47, 2. januar 2012 (CET)

Vsem Wikipedistom , ki neumorno pišete in dopolnjujete članke , se samoizobražujete , skrbite za kakovost napisanega , želim v letu 2012 veliko uspehov , zdravja in osebnega zadovoljstva . Pri svojem delu šele lahko odkrivate svoje vrline in skrite potenciale , katere imate in z njimi obogatite vse Slovence ter našo domovino. Štefan - struc 00:03, 2. januar 2012 (CET)

• V letu 2012 vam vsem želim čim več ustvarjalnosti, uspešnosti in plodnega sodelovanja pri ustvarjanju Wikipedije in drugih projektov Wikimedije. V resničnem življenju pa predvsem veliko miru in medsebojne strpnosti. --Eleassar ^pogovor 19:47, 2. januar 2012 (CET)

Kako udobno, pa vendar pravilno prevesti vsebino (recimo) angleške Wikipedije?

Odgovor: http://www.ted.com/talks/luis_von_ahn_massive_scale_online_collaboration.html --Andrejj 14:57, 4. januar 2012 (CET)

Dobri članki

Mislil sem, da bi lahko članki, ki so zelo visoke kvalitete, ampak ne Izbrani, bili dobri zato sem v mojem drugem peskovniku naredil površen primer, kako naj bi stran zgledala. No, veliko/večina Wikipedij (po jezikih) ima in dobre, in izbrane članke, in zakaj nebi še slovenska!?

Druga možnost bi pa bila: Uporabnik:>>???<< nominira članek >>???<< za Izbrani članek. Na koncu, članek ni Izbran....ampak imaš ŠE DVE možnosti - to so: Da članek ostane škrbina/povprečen.... ALI Da članek postane Dober članek, ker je bil zelo blizu Izbranega, in je tako dober, da ga nemoreš poimenovati "povprečen"... :D LP, --9arazred ^{Kvaj hočiš?} 19:31, 4. januar 2012 (CET)

KRITERIJ??? :-) --Khanassassin 20:52, 5. januar 2012 (CET)

Pomembnost članka

Kaj pravite??? --Khanassassin^{Kvaj hočiš?}

Takole počez ni preveč uporabno, kvečjemu znotraj posameznih WikiProjektov. Pa še tam bolj ne kot ja, ker pri nas WikiProjekti ponavadi niso koordinacija več deset wikipedistov tako kot na angleški Wiki, ampak največ treh ali štirih. Tisti pa že vejo, kje so prioritete. Če gremo že uvajat kaj takega, ni treba delat množice ločenih predlog, ampak je dosti bolj elegantna rešitev če se sprogramira osnovno predlogo WikiProjekta da sprejme parametre kot v angleški Wiki - v stilu {{WikiProjekt Pustolovske videoigre |pomembnost=visoka |status=škrbina}}. Če ne znaš povej. — Yerpo ^Ha? 17:35, 7. januar 2012 (CET)

Tut prav - in ja, lahko bi mi s tem pomagal, ne znam glih kej dosti...--Khanassassin^{Kvaj hočiš?} 18:16, 7. januar 2012 (CET)

Takole na hitro za test iz mojega peskovnika nove funkcionalnosti:

WikiProjekt Pustolovske videoigre podpira ta članek! WikiProjekt Pustolovske videoigre je usmerjen projekt izboljševanja člankov o pustolovskih videoigrah na slovenski Wikipediji. Če te tematika zanima, si vabljen da se vpišeš med člane na projektni strani. Izbrani Po kriteriju kakovosti je bil članek označen kot izbrani. Visoka Pomembnost teme članka za področje WikiProjekta je visoka.

Za status namesto "ič" dela še "navaden" in "škrbina", za pomembnost pa poleg "visoka" še "najvišja", "srednja" in "nizka" (seveda vse brez navednic). Če parameter ni izpolnjen, ostane prazno. Bo ok? — Yerpo ^Ha? 13:08, 8. januar 2012 (CET)

Kul! Fajn zgleda! Bo OK! --Khanassassin^{Kvaj hočiš?} 14:48, 8. januar 2012 (CET)

Aja, pa še to, a so tisto moje predloge (Izbrani članek, škrbina, visoka pomembnost itd. itd.) za zbrsat???? --Khanassassin^{Kvaj hočiš?} 15:05, 8. januar 2012 (CET)

Zaenkrat jih nisem brisal ker jih imaš vključene v pregled kriterijev v svojih peskovnikih. Bi bilo pa bolje da narediš tam navadne tabele brez predlog da se lahko predloge briše. — Yerpo ^Ha? 13:03, 10. januar 2012 (CET)

Eh, se tist tak več ne rabim, kar lepo zbriš

Prevod

Point-and-click (potrebujem za prevod besede point-and-click adventure game.--Khanassassin^{Kvaj hočiš?} 20:58, 7. januar 2012 (CET)

Jaz bi prevedla kot Naciljaj in udari. Petra Rimska 09:45, 8. januar 2012 (CET)

Ne, ta izraz je v kontekstu računalniške igre in označuje način igranja, pri katerem moraš najt ustrezen predmet na fiksnem ozadju in nanj kliknit z miškinim kurzorjem, tvoj lik pa potem nekaj naredi z njim (lahko tudi samo pobere). Jaz tega ne bi posebej prevajal, ker ustreznega izraza v slovenščini ni in bo članek dovolj razumljiv tudi brez. — Yerpo ^Ha? 10:15, 8. januar 2012 (CET)

"Pokaži in klikni". Mislim, da ima smisel prevajati, ker obstaja slovenski prevod in se uporablja tudi zunaj računalniških iger (glej en:Point and click). --Eleassar ^pogovor 12:08, 8. januar 2012 (CET)

Odvzem administratorstva (in/ali blokada)

Zaradi velikega števila razlogov predlagam odvzem administratorskih pooblastil Klemnu. Prosim za mnenja. --Andrejj 21:00, 7. januar 2012 (CET)

Kateri so ti razlogi? Petra Rimska 09:49, 8. januar 2012 (CET)

Irena/Petra, ti si nekoliko novejša urejevalka, ta zgodba ima že zelo dolgo brado in veliko bolj ali manj brezplodnih razprav. Sicer pa očitki na kratko: neupoštevanje pravil ali dogovorov skupnosti in v mnogih primerih delo v nasprotju z dogovori, predvsem pa pogosto brez odziva na pripombe.

Sicer pa, če imaš čas, nekaj branja za osvetlitev (to še zdaleč ni vse, precej je tudi v arhivih pogovorov ž njim, morda bi potrebovali novo kategorijo ...):

• Wikipedija:Pod_lipo/Arhiv-2011-04-27/Arhiv-2006-07-08#Tcie_se_umika_z_Wikipedije
• Wikipedija:Pod_lipo/Arhiv-2011-04-27/Arhiv-2006-02-15#Klemen_birokrat_na_Wikiknjigah
• Wikipedija:Pod_lipo/Arhiv-2011-04-27/Arhiv-2006-01-06#Blokiranje
• Wikipedija:Pod_lipo/Arhiv-2011-04-27/Arhiv-2006-03-22#O_kategorijah
• Wikipedija:Pod_lipo/Arhiv-2011-04-27/Arhiv-2006-08-10#Primer:_Klemen
• Wikipedija:Pod_lipo/Arhiv-2011-04-27/Arhiv-2006-05-11#Odvzem_statusa_administratorja
• Wikipedija:Pod_lipo/Arhiv-2011-04-27/Arhiv-2005-11-22#Problem_on_:sl_WP
• ...

--Andrejj 10:26, 8. januar 2012 (CET)

Ok, ne bom se vpletala v zgodbe, ki jih ne poznam. :) Petra Rimska 11:03, 8. januar 2012 (CET)

Temu sem se dolgo upiral, vendar sedaj mislim, da drugače ne gre: podpiram odvzem administratorskih pooblastil in za povrh še daljšo (ali trajno) blokado. Vztrajno lovljenje rekordov namreč WP povzroča nepopravljivo škodo (zadnji primeri na Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic#Hitenje in točnost). Kako ta predlog spraviti v paragrafe ne vem, ampak po potrebi se bom potrudil. --IP 213 21:43, 10. januar 2012 (CET)

Pravzaprav je povsem enostavno:Klemna smo ničkolikokrat opozorili, da pri množičnih urejanjih dela množico napak. Ker opozoril očitno ne jemlje resno, ampak še naprej dela na enak način, lahko domnevam le dvoje: da to počne namenoma ali da ni pri zdravi poameti. Domnevam, da gre za prvo in imamo opraviti z namernim vnašanjem serijskih napak v WP, torej s ponavljajočim vandalizmom. Kazen je znana. --IP 213 22:01, 10. januar 2012 (CET)

Takih predlogov za odvzem administratorstva je bilo že nič koliko, pa se nič ni spremenilo. Torej očitno se tu lahko administratorji obnašajo, kakor jih je volja, kazni pa ni nobene, ne glede na take ali drugačne probleme in diskusije. Poleg tega je občestvo (skoraj) popolnoma pasivno ob takih ekscesih. Zato sem tudi odstranil svoje mnenje, ki pa je jasno. --Eleassar ^pogovor 13:10, 11. januar 2012 (CET)

Odvzem administratorstva deluje kot šolska kazen za nekoga, ki bo neglede na uspeh v vsakemu primeru končal osnovno šolo. Klemen se po vsej verjetnosti požvižga na to, ker administratorskih orodij v glavnem niti ne uporablja oz. se mu jim verjetno ni težko odreči. Tudi, kakor smo videli v preteklosti, kakšna tromesečna blokada ga ne bo ravno iztirila, ker bo v tem času mirno doma izdelal nekaj tisoč člankov in jih bo potem v enem samem popoldnevu navrgel v wiki. Tako da se mi zdi, da bi bilo treba pogruntati kaj bolj inventivnega. Sicer pa razumem vse tožbe in pritožbe po raznih pogovornih straneh in pod Lipo. Po mojih izkušnjah lahko Klemen s svojim botom v hipu popravi kakšnih tisoč napak, to se je nazadnje zgodilo, ko je v srbskih naseljih pisal "etična" namesto "etnična sestava prebivalstva", po opozorilu je to takoj popravil.. Je pa seveda vse to v stilu kamikaze. Sam sem še vedno mnenja, da nekaj, česar ne moreš preprečiti, vsaj postaviš v nek pragmatičen okvir. Kompletni vnosi naselij po državah (npr. Madžarska, Srbija) se zdijo smiseln doprinos wikipediji (z geografskimi članki smo v primerjavi z drugimi wp. najbolj na psu) in sem Klemenu zategadelj tudi namenil zvezdo. Površnost zaradi kompulzivnosti pa JE pri problem, ki ima mlade. Suspenz: tud pojma nimam, kako "kaznovati" Klemena, da bo zaleglo. Najbolje, da vprašamo njega. Ziga 14:31, 11. januar 2012 (CET)

Tole stališče je objektivne narave; ne glede na to, za koga se gre: če je nekdo v nečem dober, naj počne tisto, v čemer je dober. Če so zgodovinski članki (Klemnova) šibka točka, pa naj daje gor sezname naselij, kar mu očitno gre. Petra Rimska 15:16, 11. januar 2012 (CET)

Pa mu ne: če drugi ne opazimo napak (etična - etnična itd.), jih v eni noči naredi tisoč, ki bodo na WP ostale za vse večne čase. Napak pa ne opazimo vedno, ker vsi nimamo toliko časa in energije kot Klemen in po njegovih nočnih napadih ne moremo prekontrolirati vsega. Jaz sem njegove bedastoče v zvezi z avstrijsko vojsko opazil slučajno. Prej sem bil nekaj tednov odstoten in takrat jih je lahko naredil še par tisoč, ki jih nisem. Zato povsem jasno predlagam trajno blokado, saj ima Žiga prav: sicer bo po pretečeni kazni na WP spet odložil par tisoč napol dokončanih škrbin s par tisoč napakami.

Dolgo sem delil Žigovo mnenje, da Klemen vendar veliko prispeva, čeprav z napakami, sedaj pa mi je jasno, da prispeva predvsem toliko napak, da je položaj nevzdržen. Hkrati ni pokazal nikakršne pripravljenosti, da bi spremenil način dela. Včasih sicer popravi za sabo, ko ga opozorimo, ampak nič se pa ne potrudi, da bi že v štartu pisal korektno. Seveda vsi delamo napake, ampak že zato ker ne delamo kot roboti jih delamo v manjšem številu. Pri Klemnu pa je to del sistema. Je vedno bilo in očitno vedno bo, če tega ne bomo preprečili. --IP 213 17:07, 11. januar 2012 (CET)

Če torej povzamem mnenja (izražena in nEpovedana): lajamo naprej ... --Andrejj 08:55, 28. januar 2012 (CET)

Nič ne lajamo. Predlagam, da se na 4 ali 6 oči vsedemo s Klemenom. PMM se z odvzemom statusa admina ne bo nič spremenilo. Če se ti zdi da se bo, potem pač naredimo glasovanje adminov (da ne bodo kar vsi vprek glasovali) - namreč največ opravka oz. skrbi s tem imamo navadno admini. Tudi če mu izglasujemo odvzem statusa, kot rečeno, PMM nismo na pravi poti. Doživljenjsko pa tudi ne moreš blokirati. Torej? Mislim, da bo kavica najboljša rešitev. lp., Ziga 09:19, 28. januar 2012 (CET)

Halo? --Tong 12:05, 28. januar 2012 (CET)

No, najmanj kar se bo spremenilo bo, da Klemen ne more več ODblokirati samega sebe. Metoda šestero oči pa se mi ne zdi primerna, ne gre za pomenek med nama in moderatorjem - čeprav načeloma nimam nič proti pogovoru v taki zasedbi. --Andrejj 12:36, 28. januar 2012 (CET)

Tong ima prav, pri takih smernicah, kot jih imamo zdaj, ni možnosti, da bi bil izglasovan odvzem statusa. Zakaj: glasovalo bo mnogo več uporabnikov, ki nimajo predstave o razsežnosti Klemenovega problematičnega delovanja, kot pa tistih, ki so s težavami seznanjeni oz. jih odpravljajo oz. želijo wikipedijo usmerjati v kvalitativni in ne samo v kvantitativni smeri. Tako da, Andrej, če ne nameravaš več dolgoveziti, organiziraj ponovitev oz. 2. del glasovanja o Klemenu, pa potem vidimo, kako uspešne bodo volitve. lp., Ziga 13:53, 28. januar 2012 (CET)

Vrč hodi po vodo toliko časa, dokler se ne razbije. Hipotetično bi ga odvzem administratorstva lahko malo prizadel. Periodične blokade bi ga verjetno omajale. Samo problem je ta, da je Klemen statistično neznačilen osebek.

Torej, zaradi mene se glasovanje lahko izvede. Ampak ena stvar je skozi čas postala jasna: virtualna komunikacija je že zdavnaj propadla. Razen če ne obstaja neki vudu obred za obuditev le-tega, bo potreben razgovor na 10 oči.--Archangel 18:31, 28. januar 2012 (CET)

Hm, zakaj pa trajna blokada ne bi bila mogoča? Glasujmo in bomo videli. Če se večini Klemnovo početje zdi OK, potem bomo pač ostali vsaj vedeli, v kakšni družbi smo :). --IP 213 20:22, 28. januar 2012 (CET)

Glasovanje je tule: Wikipedija:Glasovanja. je prvo, ki sem ga začel, zato najbrž ni tehnično popolno in prosim za popravilo. --IP 213 20:30, 28. januar 2012 (CET)

Za deadministracijo je potrebnih 80% glasov? --Tong 09:47, 29. januar 2012 (CET)

Dobro, da si opazil. To je bilo leta 2006. Pravila glasovanj bi morala biti krovna in zapisana na strani Wikipedija:Glasovanja, kot je videti, pa smo v preteklosti stihijsko prilagajali in opisovali kvote za vsako glasovanje posebej. PMM bi bilo fino posodobiti to stran, preden se gremo nadaljne igrice. lp., Ziga 13:32, 29. januar 2012 (CET)

Ok, sem ustvaril novo stran za glasovanje, vendar je praktično še v izdelavi, ker se je potrebno dogovoriti o ostalih pravilih, sploh pa o sami zasnovi, tj. ali naj bo ločeno glasovanje za odvzem statusa in blokado (podobno kot pri prvem).--Archangel 13:30, 31. januar 2012 (CET)

Najprej je treba vedeti, kaj s Klemenom. Tudi če ne bo admin, bo še naprej pisal tsunamije z neko povprečno vrednostjo napak oz. nesmislov (kot jih ovrednoti občestvo). Če se take vnose obravnava kot namerni vandalizem, potem je pač edini način blokada. Če blokada traja 3 mesece, ni spet nič narobe, ker tsunamiji prihajajo v daljšem časovnem intervalu. Da pa bi Klemena trajno blokirali, za kaj takega verjetno del uporabnikov ne bo imel srca, in torej glasovanje ne bo obrodilo sadov. Pa smo tam. Ironično, ampak prav osama je najboljša pot, po kateri bi se Klemen morda kdaj lahko "socializiral". Entropija vsepovsod :) lp., Ziga 18:05, 31. januar 2012 (CET)

Verjetno se da naredit kaj bolj konstruktivnega, npr. prepoved ustvarjanja novih člankov, dokler ne uredi vseh pomanjkljivih polavtomatsko dodanih. Hkrati pa se mu prepove tak način dela (polavtomatski), ker gre za shranjevanje na slepo - brez ogleda, tako da niti ne opazi, kdaj povozi preusmeritev in ustvari podvojeni članek, da ne omenjam ostalih napak (npr. omejitev pet urejanj na uro). --Sporti 08:57, 1. februar 2012 (CET)

Nerada likvidiram kogarkoli (sem ne sodijo opozorila resničnim vandalom, ki v članke vnašajo opolzkosti in nesmisle), zato ne bom glasovala za Klemnovo blokado. Strinjam se s Sportijem, da verjetno obstaja kak boljši način, kot je blokada.

Če zavijem v malo bolj filozofske vode - kaj sploh je resnica in kaj je resnično? Določeni članki s področja medicine so tako polni napak, da kar glava boli. Vendar pa so bili ob času pisanja verjetno aktualni in korektni. Danes jih posodabljam jaz; čez 20 let se bo nad mojimi posodobitvami zgražal nekdo drug. Morda pa bo tudi ob kakšni Klemnovi škrbini komu zrastel krvni tlak in jo bo napisal povsem na novo. Napake so in bodo in mislim, da bi lahko Klemnu šteli v hudo le, če bi jih delal povsem namerno. Sistemske pomanjkljivosti bo pa res moral popraviti.

Petra Rimska 12:01, 1. februar 2012 (CET)

Kaj pa je to namerno? Saj ravno v teh sistemskih napakah je problem, sploh ne gre za samo vsebino. Če bi podrobneje preučila celotno zgodovino razprav glede Klemna, bi v glavnem opazila, da se pravzaprav vedno vrti en in isti vzorec: Klemen izvede masovno urejanje - mi sprožimo debato - Klemen reče par besed oz. molči - nekaj časa mine, psi lajajo, karavana gre naprej - N-to urejanje - debata - ... Da ne govorim o raznih projektih. Se pa zavedam da blokada verjetno ne bo rešila ničesar. Morda bi bil predlog Sportija še najboljši. Sem pa še vedno mnenja, da se je potrebno osebno pogovoriti, ker je virtualna komunikacija ireverzibilno inhibirana.--Archangel 12:14, 1. februar 2012 (CET)

Upam da je tako ok.--Tong 13:14, 1. februar 2012 (CET)

Irena, oprosti, ampak bluziš! Likvidacija?? Kdo govori o čem takem? Odvzem administratorstva pomeni nekaj povsem drugega, uporabnik ima povsem normalne pravice do urejanja. Sportijev predlog pa žal neuresničljiv: nekdo ki si pet let ne da dopovedat določenih stvari, jih tudi sedaj ne bo zapopadel (oz. jih ne bo hotel zapopasti).

'ireverzibilno inhibirana komunikacija ' - lahko prosim prevod v slovenščino?--Andrejj 15:18, 1. februar 2012 (CET)

Andrejj, likvidacija=trajna blokada. IP213 je tole diskusijo preusmeril v smer predloga za Klemnovo trajno blokado, o tem se debatira že par dni. Če si ogledaš zgodovino predloga za glasovanje, je bilo na glasovanje sprva dano samo vprašanje o trajni blokadi in to je Irena komentirala v svojem bluzenju. Šele Tong je predelal glasovanje tako, da vključuje tudi (tvoj) predlog odvzema administratorskih pravic.

Mislim, da je Arcangel namesto ireverzibilno inhibirana mislil ireverzibilno hendikepirana, ta izraz bi bil smiseln.M♦Zaplotnik ^prispevki 15:38, 1. februar 2012 (CET)

Hm. Glasujemo o odvzemu administratorstva in/ali trajni blokadi. Če je izglasovana trajna blokada, je administratorstvo brezpredmetno. Trenutno stanje 2:2 za admina in 1:0 za trajno blokado - v primeru, da bi bilo zdajle glasovanja konec, pomeni trajno blokado, ker je večina za to opcijo, proti pa nihče:) Ziga 19:17, 1. februar 2012 (CET)

Qui tacet consentire videtur so rekli Latinci. Tako pač je: če ne glasuješ, namesto tebe odločijo drugi. Glasovanje sem pa predlagal. ker imam dovolj tega neskončnega pleteničenja, ki se ponavlja ob vsaki večji invaziji gesel večnega študenta. --IP 213 19:53, 1. februar 2012 (CET)

@Andrej: Oprosti za čudne besede, mislil sem pravzaprav nepovratno zavrta. Ali pa kar najbolje hendikepirana, kot je rekel Matjaž. Ker mi je celotna zadeva že enigma.--Archangel 20:25, 1. februar 2012 (CET)

Dodajanje videoposnetka v članek?

Pozdravljeni, ali je mogoče dodati video posnetek v članek. Hotel sem naložiti svoj lasten video, vendar sem opazil, da ga na wikipedijo ne morem, saj sprejema samo slikovne formate. Hvala za odgovor.—-Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:Urban1991 (pogovor • prispevki) 8. 1. 2012.

Sprejema tudi video format ogv do 100M (več). --Sporti 15:07, 8. januar 2012 (CET)

Ali lahko?

Če bi jaz vedel kaj zanjimivega, in če bi hotel, ali bi lahko dodal kaj pod >>Ste vedeli, da?<<, ali pa če vem da se je nekaj zgodilo na današnji dan, ali lahko dodam na >>Na današnji dan<<, ali lahko to naredijo le admini??? -Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:193.111.221.60 (pogovor • prispevki) 21:41, 8. januar 2012‎.

"Ste vedeli, da..." je za zanimivosti iz člankov ustvarjenih v prejšnjem tednu, menja se enkrat na teden, rubriko ima zaenkrat čez Pinky. "Na današnji dan" je bolj ali manj fiksen, če se ti zdi da bi bilo kakšen dogodek za menjat, lahko napišeš tu. Mogoče bolje da še ne počneš tega sam (če prav domnevam da si Khanassassin). — Yerpo ^Ha? 22:09, 8. januar 2012 (CET)

PS: predloge za "Ste vedeli, da..." lahko dodajaš sem. — Yerpo ^Ha? 14:25, 9. januar 2012 (CET)

Sem ja, slučajno nisem bil vpisan :-) --Khanassassin^{Kvaj hočiš?} 14:25, 9. januar 2012 (CET)

Predlogi za: Na današnji dan

Za Na današnji dan lahko dodate:

• 16. januar, 1975: Je Michael Jackson izdal svoj četrti studijski album, Forever Michael.
• 24. januar, 1972: Je Michael Jackson izdal svoj prvi studijski album, Got to Be There.

-Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:Khanassassin (pogovor • prispevki) 21:51, 9. januar 2012‎.

Po mojem naj bi bilo tam kaj dejansko pomembnega, v svetovnem merilu ali za Slovenijo. Od Jacksonovih albumov bi bil pogojno za razmislit kvečjemu Thriller kot najbolje prodajani glasbeni album vseh časov, pa še to je malo ceneno v primerjavi z ostalimi za 30. november. Mimogrede, če ne boš krancljal teksta po nepotrebnem bo lažje spremljat kaj hočeš povedat. — Yerpo ^Ha? 22:09, 9. januar 2012 (CET)

No ja, U Tanta bi lahko Thriller brez težav zamenjal. Za drugo pa se strinjam s tabo. --IP 213 18:14, 10. januar 2012 (CET)

Obisk iz Wikimedie

Miloš Rančić je pisal, da bo v času od 17.-19. februarja 2012 (petek-nedelja) na obisku v Sloveniji tričlanska delegacija iz Wikimedia:

Ting Chen, chair of Wikimedia Foundation, Bence Damokos, future chair of Chapters Committee, and myself want to come to Slovenia at the third weekend of March (17-19). If it would be possible, we would like to talk with Slovenian Wikimedian community: what's going on and what's the state of the initiative for Wikimedia Slovenia.

Fino bi bilo, da bi jim bolj aktivni člani pripravili kak program dogajanj. Lahko bi npr. kje kaj povedali, dali kak intervju, itd. Skratka, prosim, če lahko kdo prevzame organizacijo srečanja s strani slovenskih wikipedistov. (Zaenkrat je zmenjeno samo to, da pridejo, in da bodo nastanjeni pri meni v Zagorju.) --romanm (pogovor) 08:06, 9. januar 2012 (CET)

Če se ne motim, obisk bolj kot ne sovpada z našo desetletnico, tako da bi se že zaradi tega spodobilo kaj ukrenit. Jaz sem pripravljen sodelovat pri organizaciji, samo izkušenj s takimi rečmi nimam praktično nobenih.

Takole na hitro malo možganskega viharjenja (brainstorminga, op.p.):

• Srečanje Wikipedistov (lokacija, čas?)
• Osrednji dogodek za javnost (Kiberpipa mogoče, če so zainteresirani)
• Pred njim čas za medijsko udejstvovanje - treba je poslat obvestila ipd.
• ...
• V preostanku vikenda animacija gostov, kolikor se ne bodo znašli sami.

Domnevam, da bi bila glavnina aktivnosti v soboto. Še kakšna ideja? Mimogrede, hvala Romanu za nesebičen prispevek h logističnemu delu. — Yerpo ^Ha? 09:08, 9. januar 2012 (CET)

Ha, jaz sem pa iz Kisovca (Občina Zagorje ob Savi, pa v Zagorje grem v šolo :D)! - Bom jih malo obiskal ;)! -Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:Khanassassin (pogovor • prispevki).

Seveda, no, tu bodo, pa se zmenimo. Bi pa že bil čas, da se nekdo javi za koordinatorja obiska (sam žal trenutno nimam časa, se bom pa prilagodil urniku, če ga poveste, in goste pravočasno pospremil na dogovorjen kraj in spremljal v skupini). Yerpo, bi morda ti obveščal novinarje, rezerviral predavanje in naredil načrt izletov? Se pa že kar malo mudi. --romanm (pogovor) 08:02, 12. januar 2012 (CET)

Glede medijev: Jaz imam seznam e-naslovov vseh večjih medijev oziroma njihovih družbeno-kulturnih redakcij, kamor se lahko pošlje obvestilo o dogodku oziroma, kot se temu reče, izjavo za medije. Ampak s tem se zaenkrat še ne mudi, medije se obvešča šele 14 ali 10 dni pred dogodkom (kar se jim pošlje pred tem, gre v pozabo, ker dinamike dela ne načrtujejo več kot dva tedna vnaprej) in se jim potem pošlje še reminder ali dva par dni pred začetkom.
Predvsem je treba čim prej zakoličiti datume glavnih dogodkov, ki jih je zastavil že Yerpo: (1) srečanje Wikipedistov in (2) dogodek v Kiberpipi. Srečanje Wikipedistov bi bil, kot si jaz predstavljam, bolj "delovni" sestanek, na katerega bi morali začeti vabiti (bivše in sedanje) Wikipediste, tam bi bili gosti iz WMF navzoči z namenom, da si ustvarijo vtis o, kot piše zgoraj, what's the state of the initiative for Wikimedia Slovenia. Dogodek v Kiberpipi bi lahko spet vseboval kakšno wikidelavnico, predvsem pa bi tam dali besedo tudi gostom. Preostanek dogodka v Kiberpipi bi bil bolj družabne narave. Yerpova 3. točka (medijsko udejstvovanje) - bolj bi sodila k srečanju wikipedistov, takrat se pa zainteresirane novinarje povabi še v Kiberpipo.
Ne strinjam se s tem, da bi bila glavna dogodkov v soboto. Petek je veliko primernejši, takrat bi se dogodka udeležili tudi ljudje, ki jih v soboto ne bi bilo blizu, ker si vikend vzamejo zase in grejo ven iz mesta. Zato predlagam srečanje wikipedistov v petek (popoldan) in Kiberpipi v petek zvečer ali v soboto zvečer. Ob kateri uri pa bodo gostje v petek pripotovali v Slovenijo in od kod? Od tega je odvisno, koliko programa jim lahko naprtimo v petek.
Moj predlog za srečanje wikipedistov: sejna soba na Mestni občini Ljubljana (Magistrat). Iz svojega strokovnega udejstvovanja vem, da je Mestna občina Ljubljana pripravljena odstopiti sejno sobo za sestanke društev in ostalih organizacij, ki na področjih znanosti ali kulture delujejo neprofitno in so posebnega družbenega pomena. In MOL prostor za sestanke odstopi zastonj. Sejne sobe za cca. 30-40 ljudi ni težko dobiti za petek popoldne (kako je za soboto, ne vem), poskrbljeno je za LCD projektor, dostop do spleta, šenkajo nam lahko tudi sokove in kavice. Če se strinjate, lahko na MOL pošljem prošnjo za rezervacijo. Samo najprej moramo potrditi datum in uro srečanja.
Poizvedbo v Kiberpipo, kako je s petkom in soboto zvečer, pa naj pošlje kdo drug, jaz od ljudi tam nimam kontakta. M♦Zaplotnik ^prispevki 09:55, 12. januar 2012 (CET)

Bom to s Kiberpipo urejal jaz. Soboto sem mimogrede predlagal ravno zaradi tega, ker pridejo gostje šele v petek, pa bi bilo najbrž preveč naporno zanje če bodo prišli šele popoldan, in še potem bi bila sobota brez planov. Ampak naj Roman pove če so se že zmenili kaj bolj natančno. Poleg tega bodo mogoče Wikipedisti, ki delajo ali se šolajo izven Ljubljane težko uskladili oboje v petek.

Na Magistratu je že bilo eno srečanje in je seveda resna možnost. Druga možnost je kar Kiberpipa, če imajo prostor.

Skratka, povejte za začetek še ostali kateri dan bi bil po vaše bolj smiseln. — Yerpo ^Ha? 10:14, 12. januar 2012 (CET)

Izvinjavam se na pogrešnim informacijama, ali u pitanju je 16-18 mart, a ne 17-19 februar. Ja sam to poslao inicijalno Romanu i Janiju, ali sam se posle zbunio i počeo da haluciniram o februaru :) Februar smo ostavili praznim zato što postoji jedna GLAM konferencija u Beogradu (mada ću ja za taj vikend biti u Sarajevu). --millosh (pogovor (sr:)) 09:47, 13. januar 2012 (CET)

Ha, to malo spremeni situacijo. Bi prestavili potem cel dogodek na marec (kar bi dalo več časa za organizacijo) ali naredili ločeno desetletnico in obisk? Jaz sem bolj za prvo možnost. — Yerpo ^Ha? 10:10, 13. januar 2012 (CET)

Kad vam je tačno godišnjica? Pošto nismo ništa precizno odredili za februar, ja se mogu potruditi da to ipak bude u februaru. --millosh (pogovor (sr:)) 15:30, 13. januar 2012 (CET)

Vidim da je 26. februara. To je nedelja, pa onda možemo tad doći (taj vikend), ako vam to odgovara. --millosh (pogovor (sr:)) 15:33, 13. januar 2012 (CET)

Meni je tudi prav, Miloš. Kar povej, kateri datum ti/vam bolj odgovarja. Zaradi mene lahko 26. februar ali pa 16. marec. Ostali? --romanm (pogovor) 21:48, 13. januar 2012 (CET)

Februar se mi zdi primernejši. --Miha 11:10, 14. januar 2012 (CET)

Onda stižemo za taj vikend. Verovatno je da ćemo doći u petak, a otići u nedelju-ponedeljak. Ja ću danas-sutra da javim to i na mejl svima koji su u organizaciji. --millosh (pogovor (sr:)) 14:28, 15. januar 2012 (CET)

Wikipedija:Osveži

Če še niste vedeli kako deluje osveževanje, .... Imam prošnjo, ker nisem najbolj spretna pri slikah, če bi lahko nekdo nadomestil sliki narejeni na angleški wikipediji s slovensko verzijo. --Pinky 08:53, 9. januar 2012 (CET)

Radio Slovenija

Pravkar me je poklical novinar Radia Slovenija, s katerim sem se dogovoril za krajši (~15 min) intervju o stanju in Wikipedije na splošno (ob prihajajoči 11. obletnici Wikipedije kot celote). Nameravam seveda izpostavit našo prihajajočo desetletnico, pa mogoče pojasnit da projektu finančno ne gre za nohte kot bi mogoče kdo uspel razumet tale Dnevnikov prispevek o zbiranju sredstev, o ostalem pa kot bo beseda nanesla. Kakšen predlog? — Yerpo ^Ha? 15:46, 11. januar 2012 (CET)

Zgoraj omenjeni obisk le omeni. --IP 213 17:09, 11. januar 2012 (CET)

Absolutno, ampak počasi se bo treba začet pogovarjat o detajlih, sicer bodo težave. — Yerpo ^Ha? 18:21, 11. januar 2012 (CET)

Kakšno recite o težavah z avtorskimi pravicami slik našega parlamenta in sodelovanju glede te teme z našimi vladnimi ustanovami. --Pinky 08:46, 12. januar 2012 (CET)

In če smo že pri avtorskih naj se omeni tudi obratna slaba praksa raznih medijev - tudi RTV je že uporabil naše slike brez navedb. --Miha 19:55, 13. januar 2012 (CET)

Ne samo brez navedb, na sliko (v več primerih) so kar napisali da je vir in last RTV Slovenija in so na MMC-ju odstranili šele, ko sem zatežil in pokazal originalno sliko. Poleg tega si (v drugih medijih ali na spletnih straneh) pogosto "izposodijo" naša besedila, za katera potem trdijo da so avtorska in ne dovolijo kopiranja..., pa še dosti bi se našlo. Ziga 14:57, 14. januar 2012 (CET)

Mogoče še kaj o sodelovanju s šolami in fakultetami (projekti bibliotekarji o romanih, nevarne snovi, ekologija, slovenska mladinska književnost, slovenska literarna veda ...). In da wikipedija, čeprav je v osnovi enciklopedija, s svojimi sestrskimi projekti sega čez okvir spletne enciklopedije in da se veliko dela na slovenskem Wikiviru in Wikislovarju, na Zbirki je veliko s Slovenijo povezanega multimedijskega gradiva, zaživela je tudi slovenska (beta) Wikiverza (kot inkubator za prispevke šolskih projektov). In da se "hipertekstualno" povezujemo s sorodnimi projekti zunaj wikijev, čedalje več gesel ima hitre povezave do zbirke dLib, Slovenskega biografskega leksikona in Geopedije. M♦Zaplotnik ^prispevki 14:24, 12. januar 2012 (CET)

Sicer se mi zdi penajst-minutna P.R. "reklama" tudi priložnost, da se nagovori javnost, da lahko wikipedijo piše vsak in da s svojim delom oz. znanjem lahko vsak posameznik (kadar ima čas, interes in dobro voljo) prispeva nekaj v enciklopedijo, ki jo lahko brezplačno koristijo vsi ljudje. Torej, da se iz pasivnih spremenijo v aktivne uporabnike (dopolnijo gesla, popravijo napako). Nekaj v tem stilu. lp., Ziga 14:57, 14. januar 2012 (CET)

Občutek imam sicer, da si novinar predstavlja to kot mnenje wikipedista o dogajanju v Wikipediji na splošno oz. angleški Wikipediji (upadanje števila urednikov, nedavno zbiranje sredstev, globalni plani za prihodnost itd.), ampak bom poskušal speljat debato na naš konec kolikor se bo dalo. Mimogrede, zaenkrat sva dogovorjena v torek, ampak ne bo v živo, tako da bom še sporočil kdaj bo na sporedu. 17:01, 14. januar 2012 (CET)

-Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:Yerpo (pogovor • prispevki).

Še ti malo povprašaj, kako pogosto uporabijo podatke z WP. --Andrejj 23:19, 14. januar 2012 (CET)

Radio Slovenija ni isto kot MMC, čeprav je vse skupaj RTV... Sicer pa si lahko novinar prebere kakšno našo debato na temo wikipedije, da si bo lažje predstavljal. Že če si bo pogledal dve ali tri arhivske strani pod Lipo, bo dovolj. Ziga 23:33, 14. januar 2012 (CET)

Verjetno bo hotel novinar poznati tudi stališče slovenske wikipedije v zvezi s tem. --Radek 10:06, 16. januar 2012 (CET)

Evo, sem opravil še ta pogovor. Kar bodo uporabili bo slišat v nedeljo petnajst čez peto popoldan na Radiu SLO1. — Yerpo ^Ha? 20:05, 23. januar 2012 (CET)

Pozivam vse wikipediste da glasujejo za PIČ- Anton Slodnjak

Prosim da glasujete ZA ali date pripombe, kaj bi bilo treba še dodati. Lp Štefan-Struc struc 18:22, 14. januar 2012 (CET)

Gl. Wikipedija:Predlogi za izbrani članek/Anton Slodnjak. --IP 213 12:55, 15. januar 2012 (CET)

Ali COBISS in navedena knjižnevna dela niso zadovoljiv Vir? Kakšen potem mora biti ustrezen vir za IČ? To velja tudi za -Archangela in -Yerpa . Struc struc 14:07, 20. januar 2012 (CET)

Seznam del ne pove nič o Slodnjakovem življenju in ne podaja nobene razlage njegove ustvarjalnosti, torej to ni vir. Spodaj sta skromni povezavi do vnosa o avtorju v Slovenskem biografskem leksikonu in študije Mirana Hladnika, pri katerih sploh ni jasno, ali sta bili uporabljeni kot vir ali sta samo napotek za nadaljnje branje. Oglej si kakšen novejši izbrani članek, recimo Džingiskan - poglavji "Sklici in opombe" ter "Viri" na dnu, temu se reče z viri podprt članek. — Yerpo ^Ha? 14:25, 20. januar 2012 (CET)

Announcing Wikipedia 1.19 beta

Wikimedia Foundation is getting ready to push out 1.19 to all the WMF-hosted wikis. As we finish wrapping up our code review, you can test the new version right now on beta.wmflabs.org. For more information, please read the release notes or the start of the final announcement.

The following are the areas that you will probably be most interested in:

• Faster loading of javascript files makes dependency tracking more important.
• New common*.css files usable by skins instead of having to copy piles of generic styles from MonoBook or Vector's css.
• The default user signature now contains a talk link in addition to the user link.
• Searching blocked usernames in block log is now clearer.
• Better timezone recognition in user preferences.
• Improved diff readability for colorblind people.
• The interwiki links table can now be accessed also when the interwiki cache is used (used in the API and the Interwiki extension).
• More gender support (for instance in logs and user lists).
• Language converter improved, e.g. it now works depending on the page content language.
• Time and number-formatting magic words also now depend on the page content language.
• Bidirectional support further improved after 1.18.

Report any problems on the labs beta wiki and we'll work to address them before they software is released to the production wikis.

Note that this cluster does have SUL but it is not integrated with SUL in production, so you'll need to create another account. You should avoid using the same password as you use here. — Global message delivery 17:33, 15. januar 2012 (CET)

Time and number-formatting magic words ... upam, da bo res bolje delovalo .. ker mi povzroča sive lase. --Pinky 22:47, 15. januar 2012 (CET)

Šlamastika

Na Zbirki je bila napačno naložena slika [7], ki ni predstavljala skladatelja Osterca (kot bi mogla) ampak Igorja Ozima (violinista). Sicer jo je nekdo že označil za brisanje, zato sem komentar dodal tam [8], je pa, kot vidim, uporabljena še na mnogih wp. Skratka, slik Osterca je dovolj, zato lahko uporabijo druge. lp., Ziga 14:00, 16. januar 2012 (CET)

Napaka je nastala zato, ker je slika tako označena v Digitalni knjižnici Slovenije in se je samo prenesla v Zbirko. Najbrž bi bili tudi na dLib veseli obvestila o napaki. — Yerpo ^Ha? 14:11, 16. januar 2012 (CET)

Če je Ozim, je slika posneta cca 30 let kasneje, kot je navedeno na dlib, in bo tako brisana. --Sporti 14:18, 16. januar 2012 (CET)

Na Zbirki zdaj želijo dokaz, da je res Ozim. --Sporti 08:02, 17. januar 2012 (CET)

Morda pleša? :) Sem pisal na Dlib, naj popravijo, lp., Ziga 08:13, 17. januar 2012 (CET)

Lenobe se še vedno niso zganile, "dokaz" pa je kar v knjižnici sami. Iskanje stringa "Igor Ozim" vrne tole, kar je nedvoumen enačaj tejle sliki. Zanimivo je, da g. Krstulovič kot skrbnik zbirke, ki je med drugimi prejel prošnjo za odstranitev napačne slike oz. povezave (mdr. je avtor mnogih strokovnih člankov o Ostercu) - ne uspe vizualno razlikovati dveh različnih oseb. Razlog za to je menda jasen: dela v javni instituciji, kjer se lahko skrije v megli razpršene odgovornosti. Dokler se mu ne bodo začeli posmehovati kolegi, se ne bo nič spremenilo. lp., Ziga 18:07, 27. januar 2012 (CET)

Wikipedia Will Go Dark On January 18 To Protest SOPA And PIPA

http://techcrunch.com/2012/01/16/wikipedia-blackout/ --Andrejj 00:34, 17. januar 2012 (CET)

V ameriškem kongresu so včeraj ustavili aktivnosti glede SOPA, njegov dvojnik PIPA pa je še vedno v proceduri v senatu (klik). Tako da pritiski na svobodo interneta in s tem delovanje celega projekta Wikipedije ostajajo. Ste za da damo jutri obvestilo na vrh strani v podporo akciji na :en? — Yerpo ^Ha? 11:23, 17. januar 2012 (CET)

Seveda. Internet mora ostati prosto dostopen in svoboden.

Samo za intermezzo - zakaj in čemu se trudim s pisanjem in popravljanjem medicinskih člankov? Na internetu je tisoče strani, ki nudijo informacije o iskani temi. Kar je hardcore strokovnega, je večini bralcev nerazumljivo; kar je poljudnega, je navadno reklama za zdravila. Po več tisoč preštudiranih straneh znamo izbirati, kaj in kako uporabiti, da bo verodostojno. Zato zelo soglašam, da mora ostati wikipedija svobodna. Petra Rimska 12:01, 17. januar 2012 (CET)

Soglašam s podporo. Sicer pa se pri poljudnih medicinskih zadevah najdejo še new age hippy nebuloze, od pitja vodikovega peroksida za zdravje do uporabe Prozaca v pitni vodi.--Archangel 12:12, 17. januar 2012 (CET)

Ko smo že pri medicini, vabim vse zainteresirane, posebej pa še vaju Irena in Aleš, da se priključite projektu Wikipedija:WikiProjekt Medicina. Za zgled nam je lahko en:Wikipedia:WikiProject Medicine. Stran sem postavil z namenom prevesti vse bistvene medicinske članke iz angleške Wikipedije v slovenski jezik v okviru 'WikiProject Medicine translation task force' (glej [9]). Prvi cilj je prevesti en:Book:Health care v slovenščino kot podstran omenjenega projekta, nato pa vse izbrane članke. --Eleassar ^pogovor 12:22, 17. januar 2012 (CET)

Aha, vidim da se je Irena/Petra že pridružila. Dobrodošla. --Eleassar ^pogovor 12:24, 17. januar 2012 (CET)

Grob predlog za {{Obvestilo na glavni strani}} za jutri:

Če ima kdo voljo sestavljat podrobnejšo izjavo v projektnem imenskem prostoru, lahko damo link do tja. — Yerpo ^Ha? 18:01, 17. januar 2012 (CET)

V bistvu bi bilo treba prevesti tole besedilo. Podobna zakonodaja se obeta tudi v EU[10] in drugje. --Eleassar ^pogovor 18:45, 17. januar 2012 (CET)

Italiani so šli napol-dark iz solidarnosti ... lahk bi sodeloval, al pa vsaj propper sitebanner naštimal -- freakolowsky

Glavne strani itak nihče ne gleda, večina jih pride sem verjetno prek iskalnika. Obvestilo bi PMSM moralo biti na vsaki strani. --romanm (pogovor) 11:15, 18. januar 2012 (CET)

Je glavna stran kar pri vrhu po obisku, ampak sem prestavil obvestilo v MediaWiki:Sitenotice. — Yerpo ^Ha? 13:46, 18. januar 2012 (CET)

So me pa naskočili novinarji danes... (hvala Romanu ker me je prijazno potunkal ). Pred pol ure je bila moja izjava na Valu 202, zvečer bo še na 24 ur. Če sem kaj zgrešil ali premalo povedal se posipam s pepelom, ampak ni bilo časa za pripravit kaj bolj premišljenega. — Yerpo ^Ha? 17:11, 18. januar 2012 (CET)

Zadnji čas, da te uradno izberemo za stike z javnostmi :-)) --Andrejj 20:09, 18. januar 2012 (CET)

Ne vem sicer kaj konkretno mislijo z Wikipediji neprijazno zakonodajo storiti državni birokrati velikih držav v svetu, zato bi rad prebral kakšen prevod v slovenščini na tej strani. Kako ovirajo npr. Kitajci ali Iranci Wikipedijo na svojem teritoriju in kakšne so posledice za družbo. Slovenski wikipedisti, kateri to problematiko dobro poznajo naj o tej napišejo ustrezen članek, sicer smo premalo informirani o metodah sovražnega delovanja do wikipedije in podobnih projektov. Pridružujem se protestom zoper takšno delovanje državnih birokracij, kjerkoli v svetu. Štefan- struc 21:42, 18. januar 2012 (CET)

Prispevek na 24ur – Jernej, čestitke za korektno medijsko pojavnost. Informacijo o našem sitenotice bannerju sem dodal na Metin seznam Actions by other communities. M♦Zaplotnik ^prispevki 22:04, 18. januar 2012 (CET)

Bravo, Yerpo, dobro si se odrezal. --Janezdrilc 21:50, 23. januar 2012 (CET)

DEDI

Še en zanimiv projekt; morda bi se splačalo stopiti v stik zasodelovanje. Javno financirane spletne strani bi IMO morale biti na voljo pod prostimi licencami, zato obstaja možnost da dobimo dovoljenje za delno kopiranje tekstov. --Miha 22:40, 18. januar 2012 (CET)

Pri takih vladnih projektih se ponavadi zatakne pri zahtevi da je vsebina popolnoma prosta tudi za komercialno redistribucijo. Ampak kar vprašaj v imenu Wikipedije, škodit ne more. — Yerpo ^Ha? 19:59, 23. januar 2012 (CET)

Registerski popis prebivalstva 2011

Na strani Statističnega urada RS so se znašli novi podatki za število prebivalstva. Članke o slovenskih naseljih bi veljalo posodobiti, glede na to da povečini še vedno uporabljamo podatke iz 2002. lp, --Miha 14:31, 25. januar 2012 (CET)

Za to bi bilo dobro uporabiti bota. Poleg tega se splača še malo počakati, ker bodo sicer podatki za prebivalstvo za drugo polletje 2011, podatki za gostoto prebivalstva pa za 1. januar 2011 - mislim, da to ne bo razvidno iz tabele. --Eleassar ^pogovor 17:03, 25. januar 2012 (CET)