Wikipedija:Deset stvari, ki jih o Wikipediji še niste vedeli

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

10 stvari, ki jih o Wikipediji še niste vedeli je seznam dejstev o tej spletni enciklopediji, posebej namenjen ljudem, ki imajo omejene predhodne izkušnje s tem projektom, denimo novinarjem, novim urejevalcem in novim bralcem. Te razlage naj izkušenih wikipedistov ne bi presenetile, upamo pa, da bodo pomagale preostalemu svetu oblikovati objektivno mnenje o našem delu.

  1. Nismo naprodaj.
    Če pričakujete, da bo Wikipedijo kupilo neko znano, gigantsko internetno podjetje, se ne bojte. Naša enciklopedija je nekomercialno spletišče, za katerim stoji nepridobitna Fundacija Wikimedia iz St. Petersburga na Floridi. Podpirajo nas prek donacij in subvencij, naše poslanstvo pa je vsakomur omogočiti dostop do prostega znanja.
  2. Naše delo lahko uporablja vsakdo – pod nekaterimi pogoji.
    Wikipedija se je zgledovala po skupnosti prostega programja (ki vključuje projekte, kot sta GNU/Linux in Mozilla Firefox) in pri svojih vsebinah odpravila tradicionalne omejitve avtorskih pravic. Namesto tega smo se odločili za uporabo »licence prostih vsebin« (točneje, GFDL): vse, kar ustvarijo naši uporabniki, je in bo za vselej ostalo prosto, kar pomeni, da bo vsebine kdorkoli lahko razmnoževal, spreminjal in razpečeval. Vztrajamo le pri navajanju avtorjev, in pri tem, da del in izpeljank z drugimi licencami ne omejujete bolj, kot to določa licenca GFDL. Veliko slik, videov in drugih večpredstavnih datotek na spletišču je poleg tega celo pod prostimi licencami, ali pa v javni lasti, kar lahko za posamezno datoteko preverite na njeni strani z opisom.
  3. Govorimo ajmarščino ...
    ... in okrog 250 drugih jezikov. Res je, da ima trenutno le približno 60 Wikipedij v različnih jezikih več kot 10.000 člankov – vendar ne zato, ker se ne bi trudili. Članki v vsakem jeziku se v splošnem razvijajo samostojno, ne glede na njihove ustreznike v drugih jezikih, čeprav so nekateri neposredno prevedeni. Prevajajo vedno ljudje, ne računalniški programi. Fundacijo Wikimedia podpira rastoča mreža neodvisnih lokalnih organizacij, trenutno že v sedmih državah, kar nam pomaga pri dvigovanju pozornosti na lokalnem nivoju. V številnih državah, vključno z ZDA, je Wikipedija med desetimi najbolj priljubljenimi spletišči.
  4. Pravzaprav v Wikipediji ne morete ničesar spremeniti ...
    ... lahko ji le dodajate vsebino. Wikipedija je baza podatkov z večnim spominom. Članek, ki ga berete danes, je le trenutni osnutek; vsakič, ko je spremenjen, ohranimo tako novo različico kot kopijo stare. To nam omogoča primerjavo med različnimi inačicami, ter obnavljanje starejših, v kolikor je to potrebno. Kot bralec, lahko celo navajate točno določeno različico članka, katerega berete. Za sklicevanje uporabite le »trajno povezavo« na dnu levega menija, in vaša povezave bo kazala na stran, katere vsebina se ne bo nikdar spremenila (le v primeru, da bo članek izbrisan, trajna povezava ne bo več vidna, razen, če ste administrator).
  5. Zelo skrbimo za kakovost našega dela.
    Wikipedija ima dovršen nabor pravil in načinov za zagotavljanje kakovosti. Urejevalci lahko sproti nadzorujejo spremembe, spremljajo določene teme, na katere se spoznajo, sledijo uporabnikovim prispevkom, označujejo članke z opozorili, kaj je na njih še potrebno dodelati, prijavljajo vandale, razpravljajo o verodostojnosti članka z drugimi uporabniki ter počnejo še mnogo drugih strani. Naši najboljši članki dobijo naziv »izbranega članka«, sporne strani pa predlagamo za brisanje. Wikiprojekti se osredotočajo na izpopolnjevanje člankov o določeni temi. Izredno dobri članki so lahko objavljeni v drugih medijih, ali pa ponujeni šolam prek Wikipedije 1.0. Skrbimo, da so stvari dobro opravljene, in nikoli ne prenehamo razmišljati o novih načinih za zagotavljanje tega.
  6. Ne pričakujemo, da nam boste zaupali.
    Medtem ko so nekateri naši članki na najvišji akademski ravni, so drugi popolnoma zanič, kar je seveda v naravi slehernega vedno spreminjajočega se dela, kot je Wikipedija. Tega se popolnoma zavedamo. Trudimo se, da bi ohranili razmerje med slabimi in dobrimi članki kar najbolj v korist slednjih in da bi našli uporabne načine, kako vam povedati, v kakšnem stanju je trenutno nek članek. Tudi v najboljšem primeru pa je Wikipedija še vedno enciklopedija, ne primarni vir, z vsemi omejitvami, ki jih to prinaša. Prosimo vas, ne obsojajte Wikipedije, temveč se pri njeni uporabi zavedajte njenih prednosti in pomanjkljivosti. Prav tako prosimo, da Wikipedije ne uporabljate kot edinega merila pri sprejemanju pomembnih odločitev, saj nekateri članki lahko vsebujejo napake.
  7. Nismo sami.
    Wikipedija je del rastočega gibanja za prosto znanje, ki pričenja postajati del znanosti in izobraževanja. Fundacija Wikimedija neposredno upravlja z osmimi sestrskimi projekti enciklopedije: Wikislovarjem (slovar in besednjak), Wikivirom (zbirka izvirnih dokumentov), Zbirko (skladišče več kot milijona slik, videov in zvočnih posnetkov), Wikiknjigami (zbirka učbenikov in navodil), Wikiversity (vir za interaktivno učenje), Wikinovicami (poskus v laičnem novinarstvu), Wikinavedkom (zbirka navedkov) in Wikivrstami (seznam vseh oblik življenja). Enako kot Wikipedija, so vsi ti projekti prosto licencirani in odprti za urejanje.
  8. Smo le zbiralci.
    Članki v Wikipediji niso podpisani, naši urejevalci pa so neplačani prostovoljci. Ne glede na to, če trdite, da ste univerzitetni profesor, uporabljate pravo ime, ali pa raje ostanete brezimni, bodo ostali vaše prispevke in argumente sodili na osnovi njihove vrednosti. Zahtevamo navedbo virov za vse pomembna dejstva v nekem članku, ter ne dovoljujemo urejevalcem, da bi objavljali svoje osebne, subjektivne zaključke o kateremkoli vprašanju. Slediti morajo nepristranskem stališču, kar pomeni, da morajo zbirati le ustrezna, smotrna mnenja, katerim je moč slediti do zanesljivih virov.
  9. Nismo diktatura, niti kakšen drug politični sistem.
    Fundacijo Wikimedija upravlja Odbor zaupnikov. Večina njegovih članov izhaja iz njene skupnosti, kot določajo predpisi. Zaposleni Odbora in Fundacije ne sodelujejo pri zadevah, ki se tičejo urejanja člankov, saj so vsi projekti vodeni samostojno, prek dogovora. Ustanovitelj Wikipedije Jimmy Wales na angleški Wikipediji občasno igra vlogo končnega razsodnika, vendar je njegov vpliv osnovan na spoštovanju, ne na moči. Wikipedija je odkrita in samokritična: spori se razrešujejo javno, njihov razvoj pa se, v primeru, da se izkažejo za pomembne, arhivira znotraj Wikipedije same.
  10. Tukaj smo, da trajamo.
    Želimo, da bo Wikipedija prisotna vsaj še sto let, če se ne bo spremenila v kaj pomembnejšega. Na vso moč si prizadevamo, da bi dosegli kaj takega: naše licenciranje vsebin, naša organizacija in vodstvo, naša osredotočenost na mednarodno, strategija zbiranja prispevkov, uporaba odprtokodnega programja in naše neprekinjeno prizadevanje, da bi dosegli naš cilj. Želimo, da bi si vsi predstavljali svet, v katerem lahko vsakdo prosto razpolaga z vsem znanjem. To je naša naloga – in potrebujemo vašo pomoč.

Več o vsem tem lahko preberete na strani O Wikipediji.