Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Pravila Wikipedije
Vsebinski standardi

Nepristranskost
Preverljivost
Kaj Wikipedija ni
Brez izvirnega raziskovanja
Biografije živečih oseb

Sodelovanje z drugimi

Vljudnost
Brez osebnih napadov
Odpravljanje nesoglasij

Wikipedija ni mesto za izvirno raziskovanje. Navajanje virov in izogibanje izvirnemu raziskovanju sta tesno prepletena: edini način, da dokažete, da ne gre za izvirno raziskovanje, je z navajanjem uglednih virov, ki podajajo podatke, ki so neposredno povezani s temo članka, in da se držite vsebine teh virov.

Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja je eno izmed treh pravil o vsebini Wikipedije. Drugi dve sta Wikipedija:Nepristranskost in Wikipedija:Preverljivost. Skupaj ta pravila določajo vrsto in kakovost gradiva, ki je sprejemljivo za glavni imenski prostor. Ker se medsebojno dopolnjujejo, jih ne bi smeli razlagati neodvisno drugo od drugega, in bi si morali urejevalci prizadevati, da se seznanijo z vsemi tremi. O načelih, na katerih temeljijo, se ne pogajamo in jih ni mogoče preseči z drugimi pravili, smernicami ali soglasjem urejevalcev. Strani teh pravil se sme urejati le z namenom izboljšati uporabo in razlago teh načel.

Opredelitev[uredi | uredi kodo]

Izvirno raziskovanje je izraz, ki ga v Wikipediji uporabljamo za gradivo, ki ga članki dodajo, ne da bi bilo predhodno objavljeno v zanesljivem viru. Sem spadajo na primer argumenti, razumevanja, podatki, ideje, trditve in koncepti ter vsakršna nova analiza ali sinteza neobjavljenega gradiva, ki podpira določeno stališče - ali z besedami soustanovitelja Wikipedije Jimba Walesa, ki bi pomenila »nov oris ali tolmačenje zgodovine«.

Primarni in sekundarni viri[uredi | uredi kodo]

Bližnjice pravil:
WP:PRIMARNI
WP:SEKUNDARNI

Vsi viri morajo biti preverljivi.

Primarni viri podatke ali informacije uvajajo. To so na primer:

  • arheološke najdbe
  • fotografije (vendar glej besedilo niže)
  • zgodovinski dokumenti, kot so dnevniki, popisi, videoposnetki ali zapisi zaslišanj, novinarske konference, sodbe in intervjuji
  • tabelirani rezultati anket in vprašalnikov
  • zapisi ali posnetki laboratorijskih raziskav in opazovanj
  • zapisi in posnetki terenskih opazovanj
  • umetniška in domišljijska dela, kot so poezija, skripti, scenariji, romani, filmi, videoposnetki in televizijski programi (v digitalni ali analogni obliki)

Sekundarni viri so posplošitve, analize, sinteze, razlage ali tolmačenja informacij ali podatkov iz drugih virov.

V članku o antičnem piscu Ciceru štejejo kot primarni viri besedila, ki jih Ciceru pripisujejo ugledni strokovnjaki, in njihovi priznani prevodi. Sekundarni viri pa so besedila, ki so jih o Ciceru in njegovem delu napisali drugi.

Izvirnega raziskovanja z nastankom primarnih virov ne sprejemamo. Vsi članki v Wikipediji morajo temeljiti na podatkih iz objavljenih primarnih in sekundarnih virov. To ni »izvirno raziskovanje«, temveč »raziskovanje na osnovi virov« in je za pisanje enciklopedije osrednjega pomena. Prednost pred članki, ki se opirajo na primarne vire, imajo članki, ki temeljijo predvsem na sekundarnih.

Čeprav naj večina člankov in razdelkov temelji predvsem na sekundarnih virih, lahko v razmeroma redkih okoliščinah temeljijo tudi samo na primarnih (npr. trenutni dogodki ali nekatere sodbe). Taki članki in razdelki naj (1) vsebujejo le opise, ki jih zlahka preveri vsak razumen odrasel bralec brez poglobljenega znanja, in naj (2) ne postavljajo analitičnih, sintetičnih, razlagalnih ali ocenjevalnih trditev. Sodelavci, ki se opirajo na primarne vire, naj skrbno pazijo, da njihovi prispevki ustrezajo obema pogojema.

Članke v Wikipediji gradimo na temelju preverljivosti in ne resnice. To pomeni, da poročamo o tem, kar so objavili ugledni viri, in nas ne zanima, ali je gradivo točno. Da bi se izognili izvirnemu raziskovanju in bi pripomogli k izboljšanju kakovosti Wikipedije, je nujno, da je vse gradivo iz primarnih virov kot tudi vsakršno posplošitev, analizo, sintezo, razlago ali oceno informacij ali podatkov objavila neka ugledna publikacija (torej ne Wikipedija), ki je bralcem na razpolago bodisi prek spletne strani (ki ni Wikipedija) ali v javni knjižnici. Ustrezno navajanje, ki bralcem omogoča, da vir, iz katerega črpate, sami poiščejo, in se prepričajo o zanesljivosti podatkov v Wikipediji, je izredno pomembno.

V nekaterih primerih je lahko sporno, kaj je ugleden ali zanesljiv vir. Kadar o tem ni mogoče doseči sporazuma, naj bodo v članku opisani dilema ter podatki iz različnih virov. S tem boste pripomogli tudi k večji nepristranskosti.

Kaj je izključeno[uredi | uredi kodo]

Urejanje je izvirno raziskovanje, kadar predlaga misli ali argumente. Sem spada kar koli od naštetega:

  • uvajanje teorije ali metode rešitve;
  • uvajanje izvirnega razumevanja;
  • opredelitve novih izrazov;
  • nove opredelitve ali utemeljenost na novih opredelitvah uveljavljenih izrazov;
  • uvajanje argumenta, ki podpira ali nasprotuje drugemu razumevanju, teoriji, argumentu ali stališču, brez navajanja uglednih virov zanj
  • uvajanje analize ali sinteze sprejetih podatkov, idej, mnenj ali argumentov na način, ki podpira stališče urejevalca, ne da bi bila ta analiza ali sinteza pripisana uglednemu viru;
  • uvajanje ali uporaba novosti (novih besed) brez pripisa novosti uglednemu viru.

Kadar iz teh razlogov kaj izključimo iz Wikipedije, ne gre nujno za slabo gradivo. Zavrniti bi morali celo novinarstvo na ravni za Pulitzerjevo nagrado ali znanost, ki si zasluži Nobelovo nagrado, če bi jo avtorji skušali najprej objaviti v Wikipediji. Če imate zamisel, ki bi jo radi vključili v Wikipedijo, je najbolje, da jo najprej objavite v vrstniško recenzirani reviji ali uglednem viru novic, iz katerega jo potem nepristransko navedite.

Zakaj je izvirno raziskovanje izključeno[uredi | uredi kodo]

Prvotni razlog za pravilo brez izvirnega raziskovanja je bil zavrnitev osebnih teorij nekaterih ljudi, ki poskušajo pritegniti pozornost nanje in nase.

Vendar pa ima zavračanje izvirnega raziskovanja večji pomen kot le zavrnitev osebnih teorij šušmarjev. Zavrača tudi osebne poglede in politična stališča urejevalcev, njihove osebne analize ali razumevanja objavljenega gradiva kot tudi vsakršno neobjavljeno sintezo objavljenega gradiva, kjer bi taka sinteza lahko podpirala stališče ali mnenje urejevalca ali argument ali opredelitev, ki jo poskuša vpeljati. To pomeni, da morajo biti vsi podatki, mnenja, razlage, definicije in argumenti že objavljeni v neki zanesljivi publikaciji v zvezi s temo članka. Podrobneje je to opisano z zgledom.

V veljavi za vse urejevalce nam to pravilo pomaga pri doseganju večjega ugleda na več pomembnih načinov:

  1. Dolžnost Wikipedije do bralcev je, da predstavlja zanesljive in splošno sprejete informacije. To lahko dosežemo le z opiranjem na zanesljive ali ugledne objavljene vire. Za oceno zanesljivosti vira glej »Kaj šteje kot ugledna publikacija?«.
  2. Zanesljivi viri podajajo bralcem načine, na podlagi katerih lahko predmet raziščejo samostojno. Konec koncev so za marsikoga enciklopedije prvi in ne zadnji korak pri raziskovanju.
  3. Opiranje na vire, ki jih je mogoče navajati, pomaga razumeti, kateri pogledi so v članku predstavljeni, in s tem prispeva k upoštevanju pravila nepristranskosti.
  4. Opiranje na zanesljive vire lahko tudi pripomore k povečanju števila sodelavcev. Kadar nekdo na primer pozna pomemben vir, ki pa v članku še ni uporabljen, bo k članku lahko prispeval samozavestneje.

Sinteza objavljenega materiala v prid določenemu stališču[uredi | uredi kodo]

Bližnjice pravil:
WP:SINTEZA
WP:SYN

Urejevalci pogosto menijo, da lahko, kadar je nek ugleden vir objavil A in drugi B, informaciji A in B v članku povežejo v korist stališča C- Vendar je to zgled nove sinteze objavljenega gradiva v prid določenemu stališču in kot tako pomeni izvirno raziskovanje. »A in B, torej C« je sprejemljivo le, kadar je nek zanesljivi vir ta argument objavil v povezavi s predmetom članka.

Zgled iz članka Wikipedije (članek je o osebi Medved, ne o plagiatorstvu na splošno):

Jamnik pravi, da je Medved zaradi prepisovanja citatov iz neke druge knjige v svojo knjigo Aranžiranje cvetja: resnična zgodba plagiral. Medved to zanika in trdi, da je kriv le dobrega strokovnega ravnanja, saj je navedel reference, s katerimi se je seznanil v drugi knjigi.

Do tu je vse lepo in prav. Sledi nova sinteza objavljenega gradiva:

Če je Medvedova trditev, da se je vedno opiral na prvotne vire laž, bi bilo to v nasprotju z ravnanjem, kot ga priporočata tako Chicago Manual of Style kot tudi priročnik za pisanje harvardskih študentov. Oba priporočata navajanje iz vira, ki je bil dejansko uporabljen. Noben izmed priročnikov pa kršitve tega pravila ne imenuje »plagiatorstvo«. Plagiatorstvo opredeljujeta drugače, in sicer kot uporabo informacij, idej, besed ali strukture nekega vira, ne da bi ga navedli.

Ves zgornji odstavek je izvirno raziskovanje. Gre namreč za urejevalčevo lastno sintezo objavljenega materiala za podporo njegovega razumevanja in mnenja o plagiatorstvu in o tem, ali je Medved resnično plagiral. Urejevalec navaja dobre vire o priporočenem ravnanju (Chicago Manual of Style in priročnik za pisanje harvardskih študentov). V članku o plagiatorstvu so nekateri vidiki, ki jih uvaja, lahko sprejemljivi, če so podprti s povezavami ali navedbami virov.

V članku o Medvedu pa odstavek podpira urejevalčevo mnenje, da po določeni opredelitvi plagiatorstva Medved ni plagiral. Ne glede na to, da se njegovo mnenje zdi podprto s priročnikom Chicago Manual of Style, je, če izvzamemo druge stvari, to še vedno le urejevalčevo mnenje.

Da bi bil odstavek sprejemljiv v članku o Medvedu, bi moral urejevalec poiskati zanesljiv vir, ki je komentiral razhajanje med Jamnikom in Medvedom in ki trdi: »Če je Medvedova trditev, da se je vedno opiral na prvotne vire, laž, bi bilo to v nasprotju z ravnanjem, kot ga priporoča Chicago Manual of Style ...« in tako dalje. To pomeni, da mora biti v zanesljivem viru objavljen točno ta argument ali kombinacija gradiva v govoru o predmetu, o katerem govori članek..

Navajanje samega sebe[uredi | uredi kodo]

»Brez izvirnega raziskovanja« strokovnjakom ne prepoveduje, da bi k Wikipediji prispevali svoje znanje. Prepoveduje pa, da bi se pri tem opirali na svoje osebno in neposredno znanje, kadar ga ni mogoče preveriti. V Wikipediji prispevke strokovnjakov sprejmemo z velikim veseljem, če so le oprti na preverljive (t.j. objavljene) vire. Če je torej nekdo rezultate svojega raziskovanja objavil kje drugje, se lahko pri pisanju v tretji osebi in upoštevanju nepristranskosti opira tudi na ta vir. Čeprav strokovnjaki v Wikipediji niso privilegirani, pogosto poznajo in lahko dostopajo do več preverljivih virov in so tako v veliko pomoč pri preverjanju in navajanju.

Razlaga teorij[uredi | uredi kodo]

Pri teorijah:

  1. Predstavite osrednje zamisli;
  2. Predstavite znane in priljubljene ideje ter splošni »konsenz«, pri čemer jasno navedite, kaj je kaj, in ne pozabite, da teorij in pogledov, ki jih zagovarja zelo malo ljudi, ni treba vključiti.

Neuveljavljene neologizme in ideje, katerih vir je nestrokovnjak ali majhna skupina nestrokovnjakov, predlagajte za brisanje (ker jih ni mogoče potrditi in ne ker so nujno napačni) ali odstranite iz člankov.

Zanesljive publikacije[uredi | uredi kodo]

Zanesljive publikacije so vrstniško pregledane revije ter knjige znanih akademskih založb ali univerzitetnih založb ter oddelkov splošnih založnikov, ki so poznani po dobrih strokovnih publikacijah.

Za neakademske predmete »zanesljivosti« ni mogoče jasno opredeliti. V splošnem imamo dober občutek, kaj naj bi to bilo. Revija ali objava skrajne politične ali verske skupine v samozaložbi in rumeni tisk sta le redko »zanesljiva«. Tako se recimo na pisanje o sovraštvu predsednika Drnovška do otrok v Direktu v Wikipediji ne bi oprli. Če pa bi to pisalo v Delu, bi se na članek (in v članku navedene vire) lahko sklicevali. Lahko pa bi se na Direkt oprli pri pisanju o Direktu.

Pri preudarjanju o zanesljivosti publikacije si zastavite nekaj vprašanj. Ali publikacija odkrito zagovarja katero izmed stališč? Ali ima publikacija veliko ali zelo majhno bralstvo? Ali gre za rumeni tisk? Ali publikacijo izdaja posameznik ali številni stalno zaposleni? Ali je publikacija pred objavo strokovno pregledana ali dobite občutek, da so trditve privlečene za lase? Če bi slišali, da založniki publikacije, ki jo nameravate uporabiti, razmišljajo, ali bi v njej objavili zelo negativen članek o vas, bi a) vas skrbelo, ker sumite, da so neodgovorni in podatkov ne preverijo; ali bi b) bili malo manj v skrbeh, saj publikacijo pregleda več urednikov. Kadar gre za a), publikacije ne uporabite kot vir. Kadar gre za b), je publikacija za Wikipedijo »ugledna«.

Ob nestrinjanju glede zanesljivosti publikacije poskušajte pridobiti mnenje še drugih urejevalcev in si prizadevajte doseči soglasje. Nedvoumna opredelitev ni na razpolago, lahko pa zaupate v svoje izkušnje.

Če se vam iskanje zanesljivih publikacij včasih zdi zamudno, ne pozabite, da so številne dostopne na spletu. Vseeno pa bo mnogokrat še vedno treba v knjižnico.

Izvirne slike[uredi | uredi kodo]

Slike so pomembna izjema pravila izogibanja izvirnemu raziskovanju (včasih imenovanega pravilo BIR), saj smo sodelavce Wikipedije vedno spodbujali k nalaganju svojih fotografij in risb pod prostimi licencami. Za to je več razlogov:

  • Slike navadno služijo ponazarjanju in ne uvajajo neobjavljenih idej ali argumentov, kar je temeljni razlog za pravilo izogibanja izvirnemu raziskovanju.
  • Zaradi zakonov o avtorskih pravicah, ki veljajo marsikje, je za izgradnjo proste enciklopedije na razpolago le malo javno dostopnih slik.

Pomembna slabost sprejemanja izvirnih fotografij je možnost izkrivljanja dejstev s fotomanipulacijo. Manipulirane slike zato označite kot take in jih predlagajte za brisanje.

Slike, kjer gre za izvirno raziskovanje drugačne vrste, npr. vodikov atom z več elementi jedra, ki si ga je zamislil naložnik, niso dovoljene. Vse naložene slike so tudi predmet drugih pravil in smernic Wikipedije, npr. preverljivosti in nepristranskosti.

Sorodna pravila in smernice[uredi | uredi kodo]

Wikipedija:Preverljivost[uredi | uredi kodo]

Z vztrajanjem, da so lahko v Wikipediji objavljeni le podatki, trditve, teorije, ideje, mnenja in argumenti, ki jih je objavil zanesljiv vir, se pravili o izogibanju izvirnemu raziskovanju in o preverljivosti medsebojno krepita.

Prag za vključitev v Wikipedijo je preverljivost in ne resnica.

Za natančnejši opis glej Wikipedija:Preverljivost in Wikipedija:Navajanje virov.

Wikipedija:Nepristranskost[uredi | uredi kodo]

Prepoved izvirnega raziskovanja omejujej možnosti, da bi urejevalec v članku predstavil le svoje lastno stališče. Še več, s krepitvijo pomena dodajanja preverljivega raziskovanja, ki so ga opravili drugi, to pravilo spodbuja vključitev več pogledov. Tako izogibanje izvirnemu raziskovanju krepi tudi pravilo nepristranskosti.

In many cases, there are multiple established views of any given topic. In such cases, no single position, no matter how well researched, is authoritative. It is not the responsibility of any one editor to research all points of view. But when incorporating research into an article, it is important that editors situate the research; that is, provide contextual information about the point of view, indicating how prevalent the position is, and whether it is held by a majority or minority.

Kako določiti, ali je mnenje širše sprejeto[uredi | uredi kodo]

Vključitev pogleda, ki ga zagovarja le drobna manjšina, je lahko zaradi pomanjkanja zadosti zanesljivih objavljenih virov izvirno raziskovanje.

Stališče Jimmyja Walesa, kot ga je podal na dopisnem seznamu, je naslednje:

  • Stališče, ki ga zagovarja večina, ni težko podpreti s sklicevanjem na splošno sprejeta besedila.
  • Kada gre za stališče pomembne manjšine, ni težko imenovati uglednih zagovornikov.
  • Kadar stališče zagovarja le zelo drobna (ali zelo omejena) manjšina, ne spada v Wikipedijo (razen morda v kateri pomožni članek), ne glede na to, ali je pravilno ali ga je mogoče dokazati.

Za podrobnejši opis glej Wikipedija:Nepristranskost.

Na pogovornih straneh in projektnih straneh[uredi | uredi kodo]

Tako kot večina pravil Wikipedije se tudi brez izvirnega raziskovanja nanaša na članke in ne na pogovorne strani ali projektne strani, čeprav tudi tam ni zaželeno. Na projektnih straneh se je treba izogibati vsakršnega izvirnega raziskovanja, katerega predmet ni Wikipedija.

Druge možnosti[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklicevanja[uredi | uredi kodo]

- v angleščini:

Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]

- v angleščini: