Vzporednost

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Vzporédnost je ena od temeljnih relacij, ki opisujejo medsebojno lego geometrijskih objektov (premic, ravnin).

Če se vzporednici sekata s tretjo premico, potem ta seka obe vzporednici pod istim kotom.

Premici p in q sta vzporedni, če obe ležita v isti ravnini in nimata nobene skupne točke. Zaradi sistematičnosti rečemo, da je poleg tega vsaka premica vzporedna tudi sama sebi. Vzporednost premic p in q se označi kot p || q.

Premica in ravnina (v običajnem trirazsežnem prostoru) sta vzporedni, če nimata nobene skupne točke.

Dve ravnini (v običajnem trirazsežnem prostoru) sta vzporedni, če nimata nobene skupne točke. Tudi v tem primeru še dodatno rečemo, da je vsaka ravnina vzporedna sama sebi.

Značilnosti vzporednosti[uredi | uredi kodo]

V običajni evklidski geometriji velja aksiom o vzporednici, ki pravi, da skozi poljubno točko T poteka točno ena vzporednica k dani premici p. V evklidski geometriji ima vzporednost naslednje značilnosti:

  • refleksivnost: vsaka premica je sebi vzporedna:
p || p
  • simetričnost: če je p vzporedna q, potem je tudi q vzporedna p:
p || q \Rightarrow q || p
  • tranzitivnost: če je p vzporedna q, ta pa je vzporedna r, potem je tudi p vzporedna r:
p || q \wedge q || r \Rightarrow p || r

To pomeni, da je vzporednost premic ekvivalenčna relacija, ki deli množico vseh premic na ekvivalenčne razrede - skupine premic, ki imajo isto smer. V projektivni geometriji rečemo, da se te premice sekajo v neskončnosti - vsak snop vzporednih premic določa svojo točko v neskončnosti.

Nadaljnje značilnosti vzporednic p in q (v običajni evklidski geometriji):

  • Vse točke s premice p so enako oddaljene od premice q (in obratno).
  • Če se vzporednici sekata s tretjo premico, potem ta seka obe vzporednici pod istim kotom.
  • Skozi poljubno točko (na eni od premic) poteka skupna pravokotnica na p in q.

Če se vzporedni premici v kartezični ravnini zapišeta z enačbama p:~ y=k_1x+n_1 in q:~ y=k_2x+n_2, potem sta smerna koeficienta premic enaka:  k_1=k_2.

Neevklidske gometrije[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: neevklidska geometrija.

Spremenjeni aksiom o vzporednosti je temelj neevklidskih geometrij - geometrijskih sistemov, v katerih veljajo nekoliko drugačne značilnosti kot v običajni evklidski geometriji.

V geometriji Lobačevskega poteka skozi dano točko T več kot ena vzporednica k dani premici p.

V Riemannovi geometriji pa vzporednic sploh ni - skozi točko T, torej ne poteka nobena vzporednica k dani premici p.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]