Vrboska

Vrboska
Vrboska
	Vrboska - pogled na del naselja
	Vrboska Geografska lega na Hrvaškem
	43°10′59.99″N 16°40′0.01″E / 43.1833306°N 16.6666694°EKoordinati: 43°10′59.99″N 16°40′0.01″E / 43.1833306°N 16.6666694°E
Država	Hrvaška
Županija	Splitsko-dalmatinska županija
Občina	Jelsa
Nadm. višina	7 m
Prebivalstvo (2001)
• Skupno	526
Poštna številka	21463 Vrboska, Hvar
	Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).;

Vrboska je manjše mesto in pristanišče na otoku Hvaru (Hrvaška), ki upravno spada v občino Jelsa/Jelsa, ta pa v Splitsko-dalmatinsko županijo.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Vrboska leži ob ozkem, globoko v kopno zajedenem zalivu Luka Vrboska, 3 km severozahodno od Jelse, in je barvito mestece, obdano z gozdom in vinogradi. Zaliv je dobro zaščiten. Plovila lahko pristanejo v manjšem pristanišču, ki ima globino 2 metra, ali v marini. Zaliv je odprt le za jugozahodne vetrove, kar povzroča valovanje. Če veter ne preneha pihati, lahko gladina morja naraste tudi za do 2 metra.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

V Vrboski stalno živi 526 prebivalcev (popis 2001). Število prebivalstva se je v zadnjih desetletjih znižalo. (Leta 1981 jih je bilo tu še 622.)

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Glavne gospodarske dejavnosti v kraju so turizem, gostinstvo, ribolov in trgovina. Največji gospodarski objekt je marina »ACI marina Vrboska«, ki ima 85 privezov v morju in 30 mest na kopnem. Globina morja v marini je 5 metrov. Marina ima servisno delavnico in 5-tonsko dvigalo. Poleg marine sta v kraju še hotela Adriatic in Madiera ter nudistični kamp.

Vrboska je eno od hrvaških ribiških središč, ki ima tudi ribiški muzej.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Kraj so v 15. stoletju ustanovili prebivalci od morja nekoliko odmaknjenega naselja Vrbanj. Sredi Vrboske stoji utrjena renesančna cerkev sv. Marije, nenavadno delo sakralne arhitekture, zgrajena v obliki trdnjave okoli leta 1465, redek tovrstni spomenik v Dalmaciji. V župnijski cerkvi sv. Lovrinca (15. do 16. stol. in pozneje preurejena) je oltarna podoba (poliptih) v glavnem oltarju, delo mojstra Veroneseja (Paolo Veronese), izdelana v letih 1571–1579, eno izmed renesančnih slik pa pripisujejo mojstru Bassanu (Leandro Bassano). Ob obali pa stoji zanimiva cerkvica sv. Petra, zgrajena 1469, ki ima na pročelju v polkrožni niši kip svetnika, sicer delo neznanega mojstra iz delavnice Nikole Firentinca.