Vojaško brezpilotno letalo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Vojaška brezpilotna letala so vrsta vojaških letal brez posadke, ki so namenjena širokemu razponu vojaških nalog. V prvi vrsti jih vojska uporablja za izvidništvo in nadzor, poleg tega pa tudi za prepoznavanje ciljev, zbiranje podatkov, elektronsko vojskovanje in tudi kot tarče za treniranje vojaških pilotov in protizračne obrambe. V grobem se brezpilotna letala delijo na strateška, ki delujejo na velikih višinah, taktična, ki delujejo na majhnih višinah in bojna, ki nosijo oborožitev.[1]

Prvotno so brezpilotna letala namenjena nalogam, ki so prenaporne ali prenevarne za letala s posadko. Nekatera brezpilotna letala lahko nosijo tudi orožje, v angleščini jih označuje kratica UCAV (Unmanned Combat Air Vehicle). Zaenkrat se orožje namešča na brezpilotna letala, namenjena izvidovanju, v načrtu pa so tudi namenske verzije, kjer bi bil poudarek na oborožitvi.

Prve verzije teh letal so bile radijsko vodene, kasneje pa so precjšen delež upravljanja in navigacije prevzeli avtopiloti, ki zagotavljajo funkcije držanja smeri, hitrosti in višine ter let po vnaprej programirani poti. Za morebitne popravke naloge ter nadzor nad senzorji in oborožitvijo skrbijo operaterji v nadzornem centru, ki so z brezpilotnim letalom povezani preko zmogljivih podatkovnih zvez.

Z razvojem umetne inteligence in izpopolnjenih računalnikov se trend razvoja brezpilotnih letal giblje v smeri popolne avtonomije, človeško posredovanje pa bi bilo potrebno le za programiranje pred poletom. Med poletom dodatni posegi operaterjev ne bi bili potrebni, saj bi se letalo znalo odločati tudi v nepredvidenih situacijah. Prihodnje verzije brezpilotnih letal bodo mogoče primerne tudi za zračno bojevanje, vendar umetna inteligenca na področju zračnega bojevanja, kjer je prisotnih mnogo neznank, še ni primerljiva s človeško posadko. Nekateri analitiki napovedujejo, da bo do širše uporabe brezpilotnih letal prišlo po letu 2025.


Zaradi določenih prednosti pred letali s posadko in zmogljivimi senzorji se prilagojena oblika vojaških brezpilotnih letal uporablja tudi za civilne namene, kot so ocena škode ob naravnih in drugih nesrečah ter iskanje poškodovanih.


Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Podgoršek, Borut (2008-03-15). "Brezpilotni letalniki". Sierra5.net. Pridobljeno dne 2008-09-18. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]