Vodni pajek

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Vodni pajek
Samica (levo) in samec
Samica (levo) in samec
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Razred: Arachnida (pajkovci)
Red: Araneae (pajki)
Družina: Cybaeidae
Rod: Argyroneta
Latreille, 1804
Vrsta: A. aquatica
Znanstveno ime
Argyroneta aquatica
(Clerck, 1758)
Sinonimi

 [1]

Araneus aquaticus
Aranea aquatica
Aranea urinatoria
Aranea amphibia
Clubiona fallax

Vodni pajek (znanstveno ime Argyroneta aquatica) je pajek iz družine Cybaeidae, ki prebiva pod vodo. Živi v Severni in Srednji Evropi do 62° severne geografske širine ter v Srednji Aziji, navadno v jezerih in ribnikih.[2] Aktiven je ponoči, živi samotarsko in je posebno prilagojen za življenje pod vodo.[2] Za prebavljanje plena, levitev, odlaganje jajčeč, parjenje in vzgajanje mladih pajkcev gradijo mrežo v obliki potapljaškega zvona, ki je napolnjen z zrakom. Običajno jo pritrdi na podvodne rastline ali kamne.[2] V zvonu lahko pajek tudi prezimi. Povprečna velikost pajka znaša 2,5 cm, samci so obarvani temno rumeno-zeleno, samice pa črno. Srebrni lesk pajčevine pod vodo je dal rodovno ime pajka Argyroneta, kar v grščini pomeni srebrna mreža.[3]

Zrak v zvonu mora pajek občasno zamenjati: na zadku in nogah se nahajajo dlake, s katerimi ujame zračne mehurčke nad površino vode in jih prenese do svojega zvona.[2] Kljub temu zraka ne rabi neprestano obnavljati zaradi difuzije raztopljenega kisika (O2) v zvon in ogljikovega dioksida (CO2) iz zvona.[3][4] Dihalni sistem vodnega pajka se razlikuje od drugih pajkov, saj je število lamel v predalastih pljučih zmanjšano na 20, kot kompenzacija za to pa se je razvil velik in zapleten sistem vzdušnic.[2]

Pajki v resnici niso zelo dobri plavalci, saj se morajo zelo upirati vzgonu med plavanjem. Samci so aktivni lovci in plavajo relativno veliko časa, medtem ko so samice dosti manj aktivne, saj večino časa preživijo v zvonu in čakajo na plen v zasedi, ki slučajno nasede na mrežo.[2] Prehranjuje se z majhnimi vodnimi nevretenčarji, žuželkami in raki.[3][4]

Parjenje poteka pozno spomladi in zgodaj poleti. Samec pri tem zgradi dodatni zvon blizu samičinega ter napravi prehod med obema strukturama. Samica po parjenju izleže 20 ali več jajčeč in okoli njih napravi zaščitni kokon. Življenjska doba vodnega pajka je eno do dve leti.[3]

Aktivni način življenja samcev je po vsej verjetnosti eden od glavnih vzrokov izrazitega spolnega dimorfizma, ki je obraten kot pri večini pajkov, saj so samci za skorajda 30 % večji od samic. Drugi glavni vzrok je sam zvon: volumen zvona je trikrat večji od velikosti telesa, obnavljanje zraka pa je energijsko potraten proces. Manjša velikost telesa pri samicah pomeni manjši volumen zvona in s tem manjšo porabo energije za obnavljanje zraka.[2]

Ugriz pajka za človeka ni nevaren, vendar naj bi bil zelo boleč, na mestu ugriza pa povzroči krajevni vnetni odziv.[5]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Norman I. Platnick (2010-03-27). "Fam. Cybaeidae Banks, 1892d: 95". The World Spider Catalog, Version 11.0. American Museum of Natural History. Pridobljeno dne 2011-01-29. 
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 Schütz, D. & Taborsky, M. (2003). "Adaptations to an aquatic life may be responsible for the reversed sexual size dimorphism in the water spider, Argyroneta aquatica". Evolutionary Ecology Research 5 (1): 105–117. 
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 3,3 Marshall Cavendish Corporation (2000). Aquatic Life of the World. Marshall Cavendish Corporation. str. 616-17. ISBN 0761471804. Pridobljeno dne 2011-01-30. 
  4. ^ 4,0 4,1 "Argyroneta aquatica (Clerck, 1757)". Encyclopedia of Life. Pridobljeno dne 2011-01-30.
  5. ^ Piper, R. (2007). Extraordinary Animals: An Encyclopedia of Curious and Unusual Animals. Greenwood Press.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]