Vladimir Arko

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vladimir Arko
Rojstvo16. september 1888({{padleft:1888|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})[1][2]
Zagreb
Smrt6. junij 1945({{padleft:1945|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:6|2|0}}) (56 let)
Zagreb
Državljanstvo Kraljevina Jugoslavija
Hrvaška
 Avstro-Ogrska
Poklictovarnar
Poznan poindustrialec

Vladimir Arko, hrvaški poslovnež, * 16. september 1888, Zagreb, † 6. junij 1945, Zagreb.


Arko je končal trgovsko akademijo, nato ojnološke in pomološke študije v Klosterneuburgu pri Dunaju in agrarno šolo v San Michelu. Sodeloval je pri ustanavljanju mnogih bančnih in industrijskih podjetij. Sam je ustanovil in imel v lasti tovarno špirita, kvasa, etra, likerjev in konjaka in drugih kemijskih izdelkov. Svojo tovarno sodov je združil z drugimi podobnimi podjetji v »Zagrebačko tvornico bačava d. d.«. Njegove industrijske naprave so se za tisti čas odlikovale po tehnični naprednosti. Arko je živel v Zagrebu, in tam sodeloval kot delničar v mnogih podjetjih. Bil je predsednik: »Saveza tvornica i rafinerija špirita v Jugoslaviji«, »Slavenske banke d. d.«, zagrebške trgovske in obrtne zbornice in podpredsednik zagrebške borze. Leta 1914 se je poročil z edino hčerko Ivana Tavčarja,[3] Josipino (Pipo) Tavčar (1891-1974).

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Hrvatski biografski leksikon — 1983.
  2. Brozović D., Ladan T. Hrvatska enciklopedijaLZMK, 1999. — 9272 p. — ISBN 978-953-6036-31-8
  3. Slovenski biografski leksikon 1925-1991. (2009). Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Granda Stane. »Arko Vladimir«. Novi Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.