Vjačeslav Ervandovič Kevorkov

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vjačeslav Ervandovič Kevorkov
Vohunil zaSovjetska zveza
Obdobje aktivnosti1961 -
ČinGeneralmajor
DelovanjeNemčija, Belgija

Rojstvo21. julij 1923({{padleft:1923|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:21|2|0}}) (100 let)
NarodnostRus


Vjačeslav Ervandovič Kevorkov, ruski vohun in general, * 21. julij 1923.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V 30. letih 20. stoletja je z družino živel v Moskvi. Njihov sosed je bil nemški vojaški ataše; med igro z njegovimi otroci se je naučil nemško. Svoje znanje je pozneje dopolnil na Vojaškem inštitutu za tuje jezike[1].

Ob koncu druge svetovne vojne je prišel v Berlin kot vojaški prevajalec in tam je ostal še naprej v sestavi Sovjetske uprave v Nemčiji (SVAG)[2]. Po razdelitvi Nemčije na Zahodno in Vzhodno Nemčijo leta 1948, se je vrnil v Moskvo, saj je bil poslan na nadaljnji študij na vojaški akademiji; poleg nemščine se je takrat izpopolnil tudi v turščini in angleščini. Takrat je bil nato rekrutiran v KGB. Sam ni hotel vstopiti, zato se je na vstopnih testih za Prvi direktorat KGB namerno slabo odrezal. Toda zaradi tega ni več našel službe v oboroženih silah in se je bil leta 1960 prisiljen pridružiti KGB in sicer Drugemu direktoratu[3].

Zaradi dobrih stikov z nemškimi dopisniki v Moskvi je bil leta 1961 poslan v Nemško demokratično republiko[4]

Pozneje se je vrnil nazaj v Moskvo, kjer je bil nameščen v uredništvo Tassa, preko katerega je nadziral sovjetske vohune, ki so delovali pod krinko novinarjev po svetu[5] ter izvajal protiobveščevalno dejavnost[6].

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Helen Womack (ur.): Undercover Lives: Soviet Spies in the Cities of the World (London, 1998, ISBN 0-297-84126-2), 75.
  2. Womack, 75.
  3. Womack, 79.
  4. Womack, 81.
  5. Womack, 97.
  6. Womack, 100.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]