Vis (mesto)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vis (mesto)
Mesto Vis na dnu Viškega zaliva
Vis (mesto) se nahaja v Hrvaška
Vis (mesto)
Vis (mesto)
Geografska lega na Hrvaškem
43°3′37″N 16°11′1″E / 43.06028°N 16.18361°E / 43.06028; 16.18361Koordinati: 43°3′37″N 16°11′1″E / 43.06028°N 16.18361°E / 43.06028; 16.18361
DržavaHrvaška Hrvaška
ŽupanijaSplitsko-dalmatinska županija Splitsko-dalmatinska županija
MestoVis
Nadm. višina
6 m
Prebivalstvo
 (2001)
 • Skupno1.776
Demonimlissani
Poštna številka
21480 Vis (mesto)
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).

Vis je ribiško mesto in pristanišče na severovzhodni obali istoimenskega otoka ter občina s statosom mesta (hrv. Grad Vis), ki zavzena vzhodni del istoimenskega otoka in spada v Splitsko-dalmatinsko županijo.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Mesto leži na koncu Viškega zaliva. Ustanovili so ga Grki leta 397 pr. n. št. V antiki se je imenoval Issa.

Mestece, ki leži na koncu zaliva znanega po lepih plažah je v loku razpotegnjeno ob obali od starega dela Kut do novejšega Luka. Kraj je s trajektno linijo povezan s Splitom. S Komižo na nasprotni strani otoka ga povezujeta dve cesti.

Pristanišče leži v dnu širokega zaliva. V pristanišču sta dva pomola. Na krajšem pomolu so uradi carine. Na dlajšem, okoli 100 metrov dolgem pomolu, na koncu katerega stoji svetilnik pa pristaja trajekt. Iz pomorske karte je razvidno, da svetilnik oddaja svetlobni signal: B Bl 5s.

Pristanišče je odprto burji in jugu, ki tu piha z vzhoda.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Prebivalci se ukvarjajo z turizmom, poljedelstvom, ribolovm in vinogradništvom.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
3601 3540 3812 4142 4417 4297 4240 3217 2832 3132 2847 2233 1971 1932 1776

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Antična Issa je bila zgrajena terasasto na današnjem mestnem področju Gradin ob severozahodnem robu obale na koncu Viškega zaliva in je bila utrjena z obrambnim zidom, ki se je delno ohranil. V južnem delu antičnega naselja so bile v 1.stol. zgrajene terme, od katerih so danes vidni ostanki zidov in mozaiki. Na polotoku Prirovo je bilo rimsko gledališče, verjetno zgrajeno na ruševinah starejšega grškega gledališča. Danes na tem mestu stoji frančiškanski samostan s cerkvijo zgrajen v 16. stoletju. Iz časov antične Isse sta se ohranili dve nekropoli. Ena se nahaja na lokaciji Mrtvilo, jugozahodno od antičnega obrambnega zida, druga pa v tako imenovanem "Angleškem pristanišču", severovzhodno od mestnega obzidja.

Današnje naselje je nastalo s spojitvijo dveh manjših naselij Luke na zahodu in Kuta na vzhodu zaliva. Starejše ohranjene zgradbe v Visu so pretežno iz 16. in 17. stol., med njimi so najbolj opazne: renesančna palača Gariboldi (1552), hiša imenovana Jakša in hiša Dojmi - Delupis v kateri je zbirka antičnih arheoloških najdb. V 17. stol. je bil Vis utrjen s štirimi obrambnimi stolpi, ki jih je 1615 pričel graditi mojster Vinko Perasti. Cerkev Gospe od Spilica je bila postavljena okoli leta 1500. V Luki stoji cerkev sv. Duha, zgrajena v začetku 17. stol., v Kotu, pa cerkev sv. Ciprijana iz 16. stol. in 1742 preurejena v baročnem slogu.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]