Vinske mušice

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Vinske mušice
Drosophila melanogaster
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Razred: Insecta (žuželke)
Podrazred: Pterygota (krilate žuželke)
Red: Diptera (dvokrilci)
Podred: Brachycera (prave muhe kratkorožke)
Naddružina: Ephydroidea
Družina: Drosophilidae
Róndani, 1856
Poddružine

Vinske mušice ali drozofile (znanstveno ime Drosophilidae) so družina dvokrilcev, ki jo natančneje uvrščamo v podred pravih muh kratkorožk, sestavlja pa jo okoli 3.500 danes živečih opisanih vrst.

Opis[uredi | uredi kodo]

V splošnem so vinske mušice majhne muhe, dolge od 2 do 4 milimetre. So rumenkaste barve in imajo največkrat oči rdeče barve.

So poligamne živali; v svojem kratkem življenju se parijo z več partnerji. Samci si vzpostavijo teritorije, ki presenetljivo ne vsebujejo nobene dobrine pomembne za samico ali razvoj ličink, kot sta hranilne snovi ali ustrezno mesto za odlaganje jajčec. Takšnemu sistemu parjenja pravimo lek, njegova vloga je zmanjšanje kompeticije za ustrezna mesta. Genitalije samcev in samic se ujemajo po principu ključ-ključavnica in njihova oblika je vrstno specifična, kar naj bi preprečevalo parjenje med vrstami ter je hkrati uporaben taksonomski znak za določanje vrst.

Ekologija[uredi | uredi kodo]

Ime so dobile po tem, da jih privablja vonj tekočin, v katerih poteka fermentacija. Ličinke se prehranjujejo s tekočinami in glivami v zelo zrelem ali gnijočem sadju, pa tudi z raslinskim sokom ali nektarjem močno dišečih cvetovih in razpadajočimi gobami. Zaradi tega te muhe najdemo v vlažnih območjih. So del tretje skupine vrst, ki kolonizira mrhovino in s tem del naravnega procesa razpadanja (dekompozicije).

Nekatere vrste so zunanji zajedavci na gosenicah ali plenilci.

Bližnji posnetek glave

Pomen za človeka[uredi | uredi kodo]

Neposredni pomen za človeka ni bistven. Nekaj vrst iz rodu Drosophila je pogostih v človeških bivališčih (pravimo, da so sinantropne), kjer najdejo gnijoče sadje, odprt mošt ali vino, med njima sta npr. Drosophila fenestrarum in Drosophila funebris. Vrste, ki živijo v bližini človeka, lahko postanejo nevšečnost, kadar se preveč namnožijo, prenašajo pa tudi patogene. Le vrsta Zaprionus indianus je ekonomsko pomemben škodljivec, namreč na nasadih fig v Braziliji,[1] od začetka 21. stoletja pa postaja vse resnejši problem tudi plodova vinska mušica (Drosophila suzukii), ki je sposobna odlagati jajčeca v sveže sadje in jagodičevje.[2] Druge vrste so uporabne kot hrana za domače ljubljenčke, npr. ribe, dvoživke in plazilce.[3]

Najbolj znana vrsta je Drosophila melanogaster, ki jo zaradi orjaških kromosomov v žlezah slinavkah, nezahtevnega gojenja in kratkega generacijskega časa veliko uporabljajo v raziskavah kot modelni organizem za preučevanje mehanizmov dedovanja, embrionalnega razvoja, evolucije in drugih procesov.

Sistematika in evolucija[uredi | uredi kodo]

Klasifikacija vinskih mušic je težavna, saj gre za majhne živali, ki se pogosto ločijo le po mikroskopskih znakih, kot je razporeditev dlak in oblika zunanjih spolovil. Kljub temu, da je D. melanogaster ena od najbolje preučenih vrst organizmov sploh (njen genom je bil v celoti sekvenciran že leta 2000[4]), je razen rodu Drosophila in njemu najbolj sorodnih rodov skupina slabo preučena.

Družino Drosophilidae delimo na dve poddružini, Drosophilinae in Steganinae. Ti dve se ne razlikujeta v nobenem posameznem znaku, vendar je ločitev po kombinaciji znakov nedvoumna.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Pest Alerts - Zaprionus indianus Gupta, DPI". Florida Department of Agriculture and Consumer Services. Pridobljeno dne 17.7.2008. 
  2. ^ Cini, Alessandro; Ioriatti, Claudio; Anfora, Gianfranco (2012). "A review of the invasion of Drosophila suzukii in Europe and a draft research agenda for integrated pest management". Bulletin of insectology 65 (1): 149–160. 
  3. ^ "Fruit Flies - Drosophila hydei". Exotic-Pets.eu. Pridobljeno dne 17.7.2008. 
  4. ^ Adams M.D. s sod. (2000). "The genome sequence of Drosophila melanogaster". Science 287 (5461): 2185–95. doi:10.1126/science.287.5461.2185. PMID 10731132. Pridobljeno dne 25.5.2007. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

(v angleščini)