Viktorija, švedska prestolonaslednica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Viktorija
Švedska prestolonaslednica,
vojvodinja Västergötlandska
Portret
Rojstvo14. julij 1977({{padleft:1977|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})[1][2][3] (46 let)
Karolinska univerzitetna bolnišnica[d]
ZakonecPrinc Daniel, vojvoda Västergötlandski
PotomciPrincesa Estela, vojvodinja Östergötlandska
Princ Oskar, vojvoda Skånski
Imena
Victoria Ingrid Alice Désirée
RodbinaBernadotte
OčeKarl XVI. Gustav Švedski
MatiKraljica Silvia Švedska
Švedska kraljevska družina

Kralj Karel XVI. Gustav
Kraljica Silvija


Princesa Brigita

p · p · u · z

Victoria, švedska prestolonaslednica, vojvodinja Västergötlanda (polno ime Victoria Ingrid Alice Désirée), * 14. julij 1977, Karolinska univerzalna bolnišnica, Solna, Švedska.

Victoria je najstarejši otrok kralja Carla XVI. Gustafa in njegova naslednica. Če ga bo nasledila na prestolu, kot je to pričakovano, bo postala četrta švedska kraljica na vladarskem prestolu (po Margareti, Kristini in Ulriki Eleonori), prva po letu 1720 in prva v kraljevi dinastiji Bernadotte.

Zgodnje življenje[uredi | uredi kodo]

Victoria se je rodila 14. julija 1977 v Karolinski univerzalni bolnišnici v Solni kot najstarejši otrok kralja Karla XVI. Gustava in kraljice Silvije. Pripada kraljevi dinastiji Bernadotte. Ob rojstvu je dobila naziv švedska princesa in 1. januarja 1980 je po spremembi zakona o nasledstvu na švedski prestol, ki je narekoval, da prestol prevzame najstarejši potomec, postala prestolonaslednica. Njen oče, kralj Carl XVI. Gustaf je nasprotoval tej reformi, ker je dal prednost tradiciji.[4] Ko je postala prestolonaslednica, je dobila še nov naziv, in sicer vojvodinja Västergötlandska, ki je ena izmed švedskih zgodovinskih provinc. Princesa je ena izmed le štirih prestolonaslednic na svetu. Ostale tri so Leonor, princesa Asturijska, princesa Elisabeth, vojvodinja Brabantska ter njena krščenka Catharina-Amalia, princesa Oranska.

Ime Viktorija je dobila po svoji praprababici, Victorii Badenski, kraljici Švedske, svoja ostala imena pa je dobila po prateti Ingrid Danski, svoji babici Alice Sommerlath in svoji prednici Désirée Clary, ženi Karla XIV. Johana, prvega kralja dinastije Bernadotte. Krščena je bila 27. septembra 1977. Njeni botri so norveški kralj Harald V., njen stric Ralf Sommerlath, nizozemska princesa Beatrix in njena teta princesa Désirée. Prestolonaslednica je imela konfirmacijo poleti 1992 v Räpplingski cerkvi na otoku Öland.[5]

Viktorija ima enega mlajšega brata princa Carla Phillipa in eno mlajšo sestro princeso Madeleine.

Izobrazba[uredi | uredi kodo]

Viktorija je za eno leto (1996/97) študirala na univerzi Catholique de l'Ouest v Angersu v Franciji in v jesenskem semestru leta 1997 je sodelovala v posebnem programu po delu Riksdagu. Od leta 1998 do leta 2000 je Viktorija živela v ZDA, kjer je študirala različne predmete na univerzi Yale v New Havenu v Connecticutu.

Maja 1999 je bila pripravnica na švedskem veleposlaništvu v Washingtonu, D.C. in svoj študijski program je zaključila leta 2001 v prostorih vlade.[5] Leta 2003 se je Viktorijino izobraževanje nadaljevalo z obiski švedskih podjetij, študijem in mednarodnim programom v kmetijstvu in gozdarstvu kot tudi zaključku osnovnega usposabljanja vojaka na SWEDINT (Internacionalni center švedske vojske).

Leta 2006 se je Viktorija vpisala na diplomatski program na Ministrstvu za zunanje zadeve, ki je potekal od septembra 2006 do junija 2007. Program je usposabljanje za mlade, bodoče diplomate, ki daje vpogled na ministrstvo za delo, švedsko zunanjo in varnostno politiko in odnose na Švedskem s preostalim svetom.[5] Junija 2009 je diplomirala na Uppsalski univerzi.

Govori švedščino, angleščino, francoščino in nemščino.[6]

Sprememba statusa[uredi | uredi kodo]

S spremembo listine glede nasledstva iz leta 1810 (Successionsordningen) je 1. januarja 1980 postala kronska princesa in prestolonaslednica. Ta ustavna reforma je pomenila, da bo prestol nasledil najstarejši vladarjev otrok, ne glede na spol. Kralj Karl XVI. Gustav je nasprotoval tej reformi, ker je dajal prednost tradiciji.[7]

Ko je postala dedič na prestol, je postala tudi nazivana vojvodinja ene izmed zgodovinskih provinc Švedske, Västergötlanda,.

Pred to ustavno spremembo je bil prestolonaslednik njen mlajši brat, takrat kronski princ Karl Filip, vojvoda Värmlandski. Sedaj je on četrti v vrsti nasledstva na prestol, za hčerko in sinom kronske princese Viktorije.

Izjava polnoletnosti[uredi | uredi kodo]

Viktorijina izjava polnoletnosti se je odvila 14. julija 1995 v Državni dvorani Kraljeve palače v Stockholmu. Od dneva, ko je postala 18, je postala upravičena nastopati kot vodja države, ko kralja ni bilo v državi. Viktorija je ob tej priložnosti naredila tudi svoj prvi govor. V ozadju na podiju se je nahajal enak srebrn prestol, ki ga je njen oče uporabil ob svojem ustoličenju, in je v simbolni uporabi od leta 1650.

Kraljeve naloge[uredi | uredi kodo]

Države, ki jih je kronska princesa Viktorija obiskala uradno

Kot dedič na prestol je Viktorija s svojo lastno agendo uradnih nalog delovna pripadnica švedske kraljevske družine. Udeležuje se rednega svetovalnega sveta za zunanje zadeve in informacijske svete z vladnimi ministri in kraljem ter posreduje kot začasni regent (Riksföreståndare), ko je to potrebno. Sodeluje tudi na rednih uradnih večerjah, ki jih gostita kralj in kraljica, državnih obiskih na Švedskem, visoki ravni in uradnih obiskih tujih dostojanstvenikov, odprtje Riksdaga (parlamenta), proslave švedskega dneva državnosti in letne svečanosti Nobelovih nagrad.

Viktorija je kot predstavnik Švedske naredila veliko uradnih potovanj v tujino. Njen prvi večji sami uradni obisk je bil na Japonskem leta 2001, kjer je na dogodku v "švedskem stilu" promovirala švedski turizem, dizajn, glasbo, kulinariko in okoljsko trajnost. Istega leta je Viktorija tudi potovala na zahodno obalo Združenih držav Amerike, kjer je sodelovala pri praznovanju Nobelove stoletnice.

Leta 2002 je bila na uradnem obisku na Kosovu, kjer je obiskala Kamp Victoria, Združenih državah Amerike, Ugandi, Španiji in Etiopiji. Naslednjega leta je uradno obiskala Egipt in potem ponovno Združene države Amerike. V začetku leta 2004 je bila kot del velike uradne poslovne delegacije iz Švedske na uradnem obisku Saudove Arabije, in oktobra 2004 je potovala na Madžarsko.

Kronska princesa Viktorija na Skultuni Messingsbruku z generalnim direktorjem Viktorjem Blomqvistom

Januarja 2005 je bila Viktorija na dolgem uradnem obisku v Avstraliji, kjer je promovirala švedski stil in poslovanje in aprila je obiskala Bangladeš in Šrilanko, da bi sledila delu pomoči in postala obveščena o delu po posledicah cunamija. Aprila 2005 je Viktorija uradno obiskala Japonsko, kjer je obiskala Expo 2005 v Aichii, postavila temelje nove IKEA trgovine v Jokohami, skupaj s princeso Takamado in se srečala s cesarjem Akihitom, cesarico Michiko, kronskim princem Naruhitom in Sayako Kuroda. Junija 2005 je Viktorija odpotovala na uradni obisk v Turčijo, kjer je sodelovala v švedskem poslovnem seminarju in na praznovanju švedskega dneva v Ankari med zgodovinskim obiskom, ki ga je organiziralo švedsko veleposlaništvo v Ankari in švedski trgovinski svet v Istanbulu. Viktorija je obiskala tudi zgodovinske znamenitosti, kot so Modra mošeja, palača Topkapi in Hagija Sofija. To je bil prvi uradni kraljevi obisk iz Švedske v Turčiji od leta 1934. Septembra 2005 je bila na uradnem obisku na Kitajskem.

Marca 2006 je bila Viktorija na uradnem obisku v Braziliji, kjer je bila na Volvo Ocean Race in obiskala različne projekte s strani Svetovne otroške fundacije podprte s strani na primer Abrigo Rainha Silvia. Decembra se je mudila na štiridnevnem uradnem obisku v Parizu, kjer se je udeležila francosko-švedskega soareja, urejenega s strani švedske gospodarske zbornice, švedskega trgovskega sveta in švedskega veleposlaništva, med katerim je tudi podelila nagrado Prix d'Excellence 2006. Obisk Pariza je tudi vključeval dogodke s švedskim klubom v Parizu, prisostvovanje v cerkveni službi v cerkvi Sofiji (švedska cerkev v Parizu), študijski obisk na sedežu OECD in srečanje z generalnim sekretarjem Joséjem Ángelom Gurrío, ki je švedski veleposlanik OECD-ja, Gunom-Brittom Anderssonom in drugimi višjimi uradniki. Prav tako se je udeležila gala večerje, ki jo je gostil La Fondation v Pour L'Enfance v Versaillesu.

Državni obiski, v katerih je sodelovala na Švedskem so Avstrija 1997, Južna Afrika 1999, Francija 2000, Nemčija 2003, Jordanija 2003, Latvija 2005, Malezija 2005, Bocvana 2006, Kitajska 2007, Brazilija 2007, Bolgarija 2007, Srbija 2008 ; in v tujini so Finska 1996 (njen prvi), Belgija 2001, Finska 2003, Islandija 2004, Danska 2007.

Je članica častnega odbora Mednarodnega paraolimpijskega odbora.[8]

Leta 2011 je bilo napovedano, da bo Viktorija nadaljevala z delom med vso nosečnostjo. Naslednjega leta je prevzela svoj porodniški dopust en dan pred rojstvom hčerke Estelle[9] in njen mož Daniel je razkril, da si bo vzel svoj očetovski dopust in zamenjal starševsko vlogo z Viktorijo, ko je Estelle začela hoditi v vrtec.[10]

Gospodinjstvo kronske princese[uredi | uredi kodo]

Kronska princesa Viktorija je dobila svojo lastno gospodinjstvo oktobra 2004.[11] Njeno gospodinjstvo vodi maršal dvora in služi pri usklajevanju uradnih nalog kronske princese.

Kronska princesa Viktorija in princ Daniel 13. junija na poroki Viktorijinega brata

Zasebno življenje[uredi | uredi kodo]

Kronska princesa Viktorija z možem in hčerko na državnem dnevu leta 2013.

Viktorijin prvi fant je bil Daniel Collert. Socializirala sta se v enakih krogih, hodila na isto šolo in sta bila že prijatelja, ko se je njuna romanca razvila v sredini 1990. Ko se je Viktorija leta 1998 preselila v Združene države Amerike, da bi študirala in okrevala od svojih motenj prehranjevanja, se je Collert preselil z njo čez Atlantik in naselil v New Yorku.[12] Septembra 2000 je bilo Viktorijino razmerje s Collertom potrjeno v intervjuju z njo v Expu 2000[13] in kasneje je to potrdila tudi takrat direktorica tiskovnega in informacijskega oddelka kraljevskega dvora, Elisabeth Tarras-Wahlberg. Razšla sta se leta 2001.[14]

Maja 2002 se razvedelo, da ima Viktorija novega fanta, Daniela Westlinga, ki je bil takrat tudi njen osebni trener.[15][14] Ko je ta novica izbruhnila, so mediji obrnili svojo pozornost na njega in očitno je bilo, da mu ni všeč biti v očeh javnosti. Nekoč je Westling prečkal cesto med rdečo lučjo, da bi se izognili fotografiranju.[16] Julija 2002 sta bila Viktorija in Daniel prvič slikana na rojstnodnevni zabavi Caroline Kreuger, tesne Viktorijine prijateljice.[17]

V popularnem osebnem poročilu, imenovanem Tre dagar med Victoria, ki je profilirano na njeno delo v tridnevnem obdobju, ki so ga predvajali decembra 2004 na TV4, je Viktorija komentirala kritiko, usmerjeno na Westlinga, "Mnogi so napisali nepoštene stvari. Razumem, da obstajajo špekulacije, ampak nekega dne bo pravici tudi zadoščeno." Viktorija je dala tudi svoje mnenje o tem, da je sreča pomembna in da v teh dneh ne gre toliko o ozadju in rodovniku, temveč o dveh ljudeh, ki živita drug z drugim. Rekla je, da če nista srečna in zadovoljna s seboj, je nemogoče narediti dobro delo.[18]

Zaroka[uredi | uredi kodo]

Danielov in Viktorijin prihod na gala koncert

Švedski mediji so pogosto razmišljali o prihajajoči zaroki in poroki Viktorije. 24. februarja 2009 so se začele govorice, da so bili poročni načrti neizbežni, še posebej zaradi informacijskega sveta med kraljem in predsednikom vlade Fredrikom Reinfeldtom.[19] Pod pogoji o švedskem zakonu o dedovanju je vlada na zahtevo kralja dala končno soglasje za dinastično poroko princa ali princese Švedske. Princ ali princesa drugače izgubi svojo pravico do prestola. Kasneje ta dan je bilo potrjeno, da je bilo dano dovoljenje za poroko med Viktorijo in Danielom Westlingom poleti leta 2010. Datum poroke je bil določen 19. junija 2010 v Stockholmski katedrali ob 34. obletnici poroke njenih staršev.[20] Westling je zasnubil Viktorijo s klasičnim zaročnim prstanom s krožno briljantno izbrušenim diamantom montiranim na belo zlato.[21]

Poroka[uredi | uredi kodo]

Vojvodinja in vojvoda Västergötlanda na njuni poroki.

Poročila sta se 19. junija 2010 v Stockholmski katedrali. S poroko je Daniel postal švedski princ in vojvoda Västergötlandski. Več kot 1100 gostov vključno s plemiči in ambasadorji iz različnih držav je bilo povabljenih na poročno slovesnost.[22] Po poroki sta se novoporočenca peljala skozi Stockholm v kočiji in potem veslala v starinski kraljevski barki Vasaorden do kraljeve palače, kjer je potekala poročna gostija. Na večer pred poroko je bil paru v Stockholmski koncertni dvorani posvečen gala koncert.

Več kot polovica milijonov Švedov je mahalo s švedsko zastavo in navijalo paru od njune vožnje z ladjo od cerkve do gradu. Priljubljenost monarhije je eksplodirala po poroki in SIFO je pokazala, da več kot 70% Švedov podpira monarhijo, in le 16% si je želelo, da se jo opusti. Po poroki sta se kronska princesa in princ preselila v palačo Haga. Pred poroko je princesa prebivala v Drottningholmski palači.

Otroci[uredi | uredi kodo]

17. avgusta 2011 je švedski kraljevski dvor objavil, da je kronska princesa Viktorija noseča in da par pričakuje svojega prvega otroka marca 2012.[23] Dne 23. februarja 2012 je ob 4:26 CET v Karolinski univerzalni bolnišnici[24] Viktorija rodila princeso Estello Silvio Ewo Mary, vojvodinjo Östergötlandsko.[25] Princesa Estela je druga v vrsti nasledstva na švedski prestol.

4. septembra 2015 je kraljevi dvor objavil, da kronska princesa pričakuje svojega drugega otroka marca 2016.[26] Viktorija je 2. marca 2016 ob 20:28 CET v Karolinski univerzalni bolnišnici rodila sina[27] princa Oscarja Carla Olofa, vojvoda Skånskega.[28] Princ Oskar je tretji v vrsti nasledstva na švedski prestol.

Krščenci[uredi | uredi kodo]

Viktorija ima 13 krščencev:

Zdravje[uredi | uredi kodo]

Leta 1996 je bilo ugotovljeno, da Viktorija trpi za anoreksijo, kar pa je bilo potrjeno šele naslednje leto.[31][32]

Kronska princesa Viktorija Švedska in pisateljica Barbro Lindgren leta 2014 na predstavitvi Spominske nagrade Astrid Lindgren.

Že v tistem času je dobivala strokovno pomoč, vendar ji je glede na njen javni položaj na Švedskem postajalo vedno težje obvladovati to situacijo. Viktorija je nameravala študirati na univerzi v Uppsali, vendar se je po intenzivni medijski špekulaciji in javni razpravi, ko so se aprila 1997 pojavile slike očitno shujšane Viktorije v brezrokavni obleki na plesu in gala večerji Reda nedolžnosti na prihodnjem državniškem obisku Avstrije, kraljevi dvor odločil, da potrdi, kar se je balo.

Novembra 1997 je kraljevi dvor v izjavi za javnost objavil, da je Viktorija imela motnje hranjenja ter da so se zanjo načrti spremenili in da se preselila v ZDA, kjer je prejela strokovno pomoč in študirala na univerzi Yale.[32] S to drastično odločitvijo je Viktorija živela anonimno življenje, medtem ko je dobivala strokovno pomoč in okrevala, ne da bi ji bilo treba skrbeti za medijske špekulacije ali pa če bi jo ljudje prepoznali na ulicah.[31]

Junija 1999 je v intervjuju z Björnom Carlgrenom na SVT2 Viktorija dejala: "To je bil res težek čas. Ta vrsta bolezni je težka, ne le za posameznika, ampak tudi za okolico. Danes sem v redu."[31]

Novembra 2002 je bila knjiga "Victoria, Victoria!" izdana, še dodatno je govorila o njenih motnjah prehranjevanja. Viktorija je dejala: "Počutila sem se kot pospešeni vlak, ki gre točno navzdol... v celotnem obdobju. Imela sem motnje hranjenja in sem se tega zavedala, moja tesnoba je bila ogromna. Res sem sovražila, kako sem izgledala, kakšna sem bila... jaz, Viktorija, nisem obstajala. Zdelo se mi je, kot da je vse, kar je v mojem življenju in okrog mene bilo pod nadzorom drugih. Ena stvar, ki sem jo lahko nadzorovala je bila hrana, ki sem jo dala vase." Nadalje je dejala: "Kar se je zgodilo je stalo in jaz sem bila tista, ki je to plačala. Zdaj se počutim dobro in s spoznanji pridobljenih skozi to upam, da lahko pomagam nekomu drugemu".[33]

Princesa Viktorija je na univerzi v Örebru naredila svoj prvi javni komentar o anoreksiji na konferenci glede ustrahovanja. Leta 2008 je tudi govorila o svoji slepota za prepoznavanje obrazov.

Nazivi[uredi | uredi kodo]

  • 14. julij 1977 – 31. december 1979: Njena kraljeva visokost princesa Viktorija Švedska
  • 1. januar 1980 – 9. januar 1980: Njena kraljeva visokost švedska prestolonaslednica
  • 9. januar 1980 – danes: Njena kraljeva visokost švedska prestolonaslednica, vojvodinja Västergötlandska

Predniki[uredi | uredi kodo]

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. Gustav V. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
8. Gustav VI. Adolf Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
17. Princesa Viktorija Badenska
 
 
 
 
 
 
 
4. Princ Gustav Adolf, vojvoda Västerbottenski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
18. Princ Artur, vojvoda Connaughtski in Strathearnski
 
 
 
 
 
 
 
9. Princesa Margareta Connaughtska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
19. Princesa Luiza Margareta Pruska
 
 
 
 
 
 
 
2. Karl XVI. Gustav Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
20. Princ Leopold, vojvoda Albanyski
 
 
 
 
 
 
 
10. Karl Edvard, vojvoda Saško-Coburško-Gothski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
21. Princesa Helena Waldeška in Pyrmontska
 
 
 
 
 
 
 
5. Sibila Saško-Coburg-Gothska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
22. Friderik Ferdinand, vojvoda Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburški
 
 
 
 
 
 
 
11. Princesa Viktorija Adelaida Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
23. Princesa Karolina Matilda Schleswig-Holstein-Sonderburg-Augustenburška
 
 
 
 
 
 
 
1. Viktorija, švedska prestolonaslednica
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
24. Louis Carl Sommerlath
 
 
 
 
 
 
 
12. Louis Moritz Sommerlath
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
25. Anna Lucie Tille
 
 
 
 
 
 
 
6. Walther Sommerlath
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
26. Johann Waldau
 
 
 
 
 
 
 
13. Erna Sophie Waldau
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
27. Sophie Marie Schmidt
 
 
 
 
 
 
 
3. Silvija Sommerlath
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
28. Joaquim Floriano de Toledo
 
 
 
 
 
 
 
14. Artur Floriano de Toledo
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
29. Maria Júlia de Barros
 
 
 
 
 
 
 
7. Alice Soares de Toledo
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
30. Emiliano Baptista Soares
 
 
 
 
 
 
 
15. Elisa Novais Soares
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
31. Joaquina Dias Novais
 
 
 
 
 
 


Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Lewis R. Encyclopædia Britannica
  2. Lundy D. R. The Peerage
  3. Munzinger Personen
  4. »Kralj: Ustava je zabavna«. Aftonbladet. 24. november 2003. Pridobljeno 25. marca 2015. (švedsko)
  5. 5,0 5,1 5,2 »The Crown Princess's biography« (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. oktobra 2015. Pridobljeno 4. septembra 2015.
  6. »The Swedish monarchy«. Pridobljeno 5. septembra 2015. (angleško)
  7. Petersson, Claes (24. november 2003). »Kungen: Grundlagen är lustig«. Aftonbladet. Pridobljeno 5. septembra 2015. (švedsko)
  8. »Honorary Board«. IPC. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. marca 2015. Pridobljeno 9. septembra 2015.
  9. »Victoria does last official duty before birth«. Pridobljeno 9. septembra 2015. (angleško)
  10. »Princess Estelle at nursery school«. Pridobljeno 9. septembra 2015. (angleško)
  11. »Her Royal Highness The Crown Princess's Household« (v angleščini). Švedski kraljevski dvor. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. maja 2011. Pridobljeno 4. septembra 2015.
  12. »Pojkvännerna«. Aftonbladet. 12. januar 2003. Pridobljeno 4. avgusta 2015. (švedsko)
  13. Rönn, Cina (4. september 2000). »Victoria bekräftar: Daniel är min pojkvän«. Aftonbladet. Pridobljeno 4. septembra 2015. (švedsko)
  14. 14,0 14,1 »Crown Princess Victoria of Sweden and Daniel Westling: a royal love story: Part 3«. H! (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. novembra 2016. Pridobljeno 4. avgusta 2015.
  15. »Victorijin skrivni sestanek z Danielom«. Aftonbladet. 16. junij 2002. Pridobljeno 27. marca 2015. (švedsko)
  16. Nyhlén, Daniel (16. junij 2002). »Victorias hemliga möte med Daniel«. Aftonbladet. Pridobljeno 4. septembra 2010. (švedsko)
  17. Nyhlén, Daniel (12. julij 2002). »Första bilden på kärleksparet«. Aftonbladet. Pridobljeno 4. septembra 2015. (švedsko)
  18. Nyhlén, Daniel (25. december 2004). »Hon försvarar sin drömprins«. Aftonbladet. Pridobljeno 6. septembra 2015. (švedsko)
  19. Stiernstedt, Jenny; Svantesson, Erika (24. februar 2009). »Victorias förlovning blir offentlig i dag«. Dagens Nyheter. Pridobljeno 6. septembra 2015. (švedsko)
  20. »Engagement between Crown Princess Victoria and Daniel Westling« (tiskovna objava) (v angleščini). Švedski kraljevski dvor. 24. februar 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. maja 2011. Pridobljeno 6. septembra 2015.
  21. »Crown jewels: The fabulous rings which sealed the love of Europe's royal couples«. HELLO! magazine (v angleščini). ZK. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. januarja 2013. Pridobljeno 5. septembra 2015.
  22. »Victoria: Hvala vam, Švedi, ker ste mi dali princa«. 24ur.com. 19. junij 2010. Pridobljeno 5. septembra 2015.
  23. »Kronprinsessparet väntar barn / Kronski par pričakuje otroka« (v švedščini). Švedski kraljevski dvor. 17. avgust 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. oktobra 2011. Pridobljeno 4. septembra 2015.
  24. Lindqvist, Svante (23. februar 2012). »Kommuniké från Riksmarskalken« (v švedščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. oktobra 2012. Pridobljeno 5. septembra 2015.
  25. Lindqvist, Svante (24. februar 2012). »Kommuniké från Riksmarskalken« (v švedščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. februarja 2012. Pridobljeno 5. septembra 2012.
  26. »Kronprinsessparet väntar barn / Kronski par pričakuje otroka« (v švedščini). Švedski kraljevski dvor. 4. september 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. septembra 2015. Pridobljeno 4. septembra 2015.
  27. »Crown Princess Victoria and Prince Daniel have had a son«. Švedski kraljevi dvor (v angleščini). 2. marec 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. marca 2016. Pridobljeno 3. marca 2016.
  28. »H.K.H. Prins Oscar Carl Olof, hertig av Skåne«. Švedski kraljevi dvor (v švedščini). 3. marec 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2016. Pridobljeno 3. marca 2016.
  29. »Jag börjar bli van«. Expressen. 16. september 2007. Pridobljeno 29. marca 2015. (švedsko)
  30. »Kronprinzessin Victoria zur Taufe in Coburg«. Neue Presse. 20. september 2014. Pridobljeno 29. marca 2015. (nemško)
  31. 31,0 31,1 31,2 Rönn, Cina (28. maj 1999). »'Det var en jätte-jobbig tid för mig'«. Aftonbladet. Pridobljeno 6. septembra 2015. (švedsko)
  32. 32,0 32,1 Conradi, Peter (23. maj 2010). »The next Queen Victoria, the glamour model and a right royal scandal«. The Sunday Times. Pridobljeno 6. septembra 2015. bila je tudi žrtev anoreksije. Da bi zmanjšali pritisk nanjo, jo je njena družina poslala v Ameriko leta 1998
  33. Bah, Alice; Tarras-Wahlberg, Elisabeth; Hansen, Paul (2002). Victoria, Victoria! (v švedščini). Ekerlids. str. 115. ISBN 91-89617-36-3.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Viktorija, švedska prestolonaslednica
Rojen: 14. julij 1977
Nazivi za člane kraljevske družine
Predhodnik: 
Princ Karl Filip
Prestolonaslednica Švedske
1. januar 1980 - danes
Trenutni nosilec naziva
Nezasedeno
Zadnji nosilec naziva
Princ Karl
vojvodinja Västergötlandska
9. januar 1980 - danes
Nasledstvena linija
Prvi
Prestolonaslednica
Nasledstvo na švedski prestol Naslednik: 
Princesa Estela