Vetrna elektrarna Dolenja vas

Vetrna elektrarna Dolenja vas na Griškem polju pri Dolenji vasi, blizu Senožeč v občini Divača je prva velika vetrna elektrarna v Sloveniji. Elektrarno zaenkrat sestavlja ena vetrnica tipa E-70 ^[1] nazivne moči 2,3 MW nemškega proizvajalca Enercon^[2]. Rotor premera 71 m se vrti na 98 m visokem stolpu. Temelj vetrnice ima premer 15 m, visok pa je 2,8 m. V temelj je vgrajeno 500 m³ betona in 50 ton železa^[3]. Vetrnica je bila postavljena jeseni 2012. Rotor vetrnice so dvignili na stolp 29.9.2012.

Redno obratovanje vetrne elektrarne se bo predvidoma pričelo v prvi polovici leta 2013^[4].

Vetrna elektrarna je v lasti podjetja AAE d.o.o.^[5] iz Maribora, ki tukaj načrtuje izgradnjo velikega vetrnega polja, saj je že pridobilo energetsko dovoljenje^[6] za vetrne elektrarne, katerih vsota nazivnih moči znaša 80 MW.

Zapleti pri gradnji[uredi | uredi kodo]

Investitor je okoljevarstveno soglasje za eno, poskusno vetrnico, pridobil že oktobra 2005. Gradnja se je začela avgusta 2010 in naj bi bila po prvotnih načrtih končana oktobra 2010^[7]. Po anonimni prijavi je v drugi polovici oktobra 2010 Ministrstvo za okolje in prostor gradbeno dovoljenje razveljavilo. Investitor naj ne bi imel soglasja vseh lastnikov zemljišča, na katerem gradi^[8]. Zemljišče je bilo do druge svetovne vojne v lasti agrarne skupnosti, zdaj pa je v solastništvu 58 lastnikov^[9]. Po prepričanju Inštituta za upravno pravo je bila razveljavitev gradbenega dovoljenja s strani ministrstva nezakonita^[10], zato se postavlja vprašanje, kdo bo odgovarjal za nastalo škodo, ki po navedbah investitorja znaša že več 100.000 €^[11]. Potem, ko je gradnja vetrnice zaradi zapleta z gradbenim dovoljenjem stala ca. mesec dni, so 25.11.2010 žerjav podrli in ga odpeljali^[12].

Ogorčeni zaradi birokratske blokade so 30.11.2010 štirje poslanci Državnega zbora (Luka Juri, Matevž Frangež, Dejan Levanič in Marijan Križman) na Vlado RS naslovili poslansko pobudo. Predlagali so, da se Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti spremeni tako, da bo za izdajo gradbenega dovoljenja zadostovalo soglasje solastnikov z najmanj 80% lastniških pravic ^[13].

Novembra 2011 je bil investitor še optimističen in je pričakoval, da bo uredil vse dokumente v nekaj mesecih in da bodo z gradnjo nadaljevali že spomladi 2011^[12]. Vendar se je urejanje dokumentov zavleklo na več kot eno leto in pol, tako da je investitor uspel ponovno pridobil gradbeno dovoljenje šele spomladi 2012.