Vesele potegavščine Tilla Eulenspiegla

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Vesele potegavščine Tilla Eulenspiegla (Till Eulenspiegels lustige Streiche), op. 28, (18941895) so simfonična pesnitev Richarda Straussa.

Skladba predstavlja glasbeni portret legendarnega junaka ljudskih pripovedk iz Flamske in severne Nemčije, šaljivca Eulenspiegla. Pesnitev je zgrajena v umetelni obliki dvojnega rondoja, glasba pa spremlja menjave razpoloženj v zgodbi in zvesto sledi Eulenspieglovim vragolijam. Najprej spevna melodija opisuje pravljično preteklost, junaka predstavi ritmično razgibana melodija za rog, v odgovor pa ji sledi motiv za klarinet, poskočen in norčav kot Eulenspiegel v svojem elementu. Sledijo prizori šaljivca, ki na konju zdirja skozi množico na trgu in prevrača stojnice z blagom, se norčuje iz strogih duhovnikov, zapeljuje dekleta (tista, ki mu je najbolj všeč, ga zavrne) – ljubezensko temo odigra violina – in se posmehuje učenim akademikom. Nato se oglasi glasba, ki v začetku skladbe spremlja konjski dir, potem pa spet prva tema. Ta se po vrhuncu nenadoma sprevrže v žalno koračnico z mrtvaškimi bobni: Eulenspiegla so oblasti ujele in sedaj ga bodo zaradi norčevanja iz svetih stvari obesili. Eulenspiegel poskuša prelisičiti rablja, vendar je ta neizprosen in zadrgne zanko. Klarinet zapiska v smrtni krik raztegnjeno uvodno melodijo, pizzicato pa pove, da je vsega konec: nesrečnik še nekajkrat zaniha in se umiri na vrvi. A Eulenspiegla ni mogoče uničiti: spet se oglasi pravljična tema, nato pa simfonična pesnitev izzveni s poslednjo glasbeno šalo.