Verdun, Meuse

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: [http://tools.wikimedia.de/~magnus/geo/geohack.php?params=49_10_N_5_23_E_type:city(20000) 49° 10’ severne širine, 5° 23’ vzhodne dolžine]


Občina Verdun
Londonsko nabrežje, Verdun

Lega
Zemljepisna dolžina: 05° 23' 01" E
Zemljepisna širina: 49° 09' 37" N
Uprava
Država Francija
Regija: Lorena
Departma: Meuse (podprefektura)
Okrožje: Verdun
Kanton: Verdun-Center
Verdun-Vzhod
Verdun-Zahod
Interkomunaliteta: Skupnost občin Verdun
Župan: Arsène Lux
(2001-2008)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 194 m–330 m
(povpr. 240 m)
Površina kopnega:¹ 31,03 km²
Prebivalstvo
(1999)
19.624
 - gostota: (1999) 633/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 55545/ 55100:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Verdun (do 1970 Verdun-sur-Meuse) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Meuse. Leta 1999 je mesto imelo 19.624 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v severovzhodni Franciji ob reki Meuse. S skoraj 20.000 prebivalci je največji kraj v departmaju.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v regiji

Verdun je sedež treh kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Charny-sur-Meuse, Clermont-en-Argonne, Damvillers, Dun-sur-Meuse, Étain, Fresnes-en-Woëvre, Montfaucon-d'Argonne, Montmédy, Souilly, Spincourt, Stenay in Varennes-en-Argonne s 83.953 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Verdun (antični Verodunum) so po imenu sodeč ustanovili Kelti (dunum - oppidum). Od 4. stoletja dalje je bil z manjšimi prekinitvami sedež škofije. Leta 843 je bil v njem podpisan sporazum, s katerim je bilo Frankovsko cesarstvo razdeljeno na tri dele. Verdun je pripadel Lotaringiji, kasnejšemu Svetorimskemu cesarstvu, ko mu je bil dodeljen tudi status svobodnega cesarskega mesta. Verdunska škofija je skupaj s škofijami v Toulu in Metzu oblikovala provinco Treh škofij, katera je v letu 1552 postala del Francije, priznana z Vestfalskim mirovnim sporazumom 1648. Za časa Ludvika XIV. je bila v njem pod nadzorstvom slavnega graditelja Vaubana zgrajena trdnjava.

Verdun je bil med prvo svetovno vojno prizorišče hudih bojev med Francijo in Nemčijo, ki so zahtevali ogromno število žrtev na obeh straneh.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Mestna vrata Porte Chaussée, Verdun
  • gotska katedrala Notre-Dame iz leta 990, francoski zgodovinski spomenik,
  • La tour Chaussée,
  • Le musée de la Princerie (arheologija, srednjeveške skulpture, fajanse),
  • v spomin na bitko:
    • podzemeljska utrdba,
    • svetovno središče miru,
    • spomenik zmage,
    • trdnjavi Vaux in Douamont,
    • kostnica Douamont
    • Verdunski spomenik Le mémorial de Verdun et le village de Fleury (v spomin na razrušeno vas Fleury-devant-Douamont, vojake in civilno prebivalstvo.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Verdun ni pobraten z nobenim drugim krajem; sklep o tem je bil sprejet v občinskem svetu že naslednji dan po koncu prve svetovne vojne, da se ne bi ustvarilo diskriminacije proti številnim mestom, potencialnim kandidatom za status pobratenega mesta.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]