Venceslava Jordanova

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Venceslava Jordanova
Rojstvo20. september 1923({{padleft:1923|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})
Ljubljana[1]
Smrt12. junij 1992({{padleft:1992|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:12|2|0}})[2][1] (68 let)
Sofija[1]
Državljanstvo Slovenija
 Bolgarija
 Kraljevina Jugoslavija
 SHS
Poklicprevajalka

Venceslava Jordanova (prvotni priimek Leskovec; bolgarsko Венцеслава Йорданова), slovenska prevajalka, * 20. september 1923, Ljubljana, Kraljevina SHS, † 12. junij 1992, Sofija, Bolgarija.

V Švici je končala višjo prevajalsko šolo. Po končani 2. svetovni vojni se je preselila v Bolgarijo, kjer je postala najplodovitejša prevajalka slovenske proze v bolgarščino. Naslovi nekaterih njenih prevodov: Ivan Cankar, Slugata Jernej i negovata pravda, 1958; France Bevk Gorčiva ljubov, 1965; Anton Ingolič Oči, 1967; Mira Mihelič Dŭga nad grada, 1967; Ciril Kosmač Hljab i štastie. Leta 1974 je objavila antologijo Slovenski razkazi.[3]

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]