Venčna arterija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sprednja stran srca na kateri se vidita desna in leva koronarna arterija.
Zadajšnja stran srca, na kateri se vidi koronarni sinus in pa zadajšnja medprekatna veja, desne koronarne arterije.

Venčna (koronarna) arterija ali venčna odvodnica je vsaka od žil, ki srčno mišico (miokard) preskrbljujeta z arterijsko krvjo:

  • leva venčna arterija (a. coronaria sinistra),
  • desna venčna arterija (a. coronaria dextra).

Stena miokarda je debela, zato sta žili in vse njune veje potrebne, saj penetrirajo globoko v miokardno plast. Žili sta prvi veji aorte, ki jo v tem delu imenujemo ascendentna aorta, in se odcepita tik nad aortnim sinusom. Potekata pod epikardom (visceralnim delom osrčnika) in ga tudi prehranjujeta. Žili oživčuje tako simpatično kot parasimpatično živčevje. V večini primerov so obdane z maščobo, kar se lepo vidi pri operacijah na odprtem srcu. Najpogostejša bolezen, ki prizadene venčne arterije je poapnenje žil ali ateroskleroza, ki lahlo v končni fazi privede do srčne kapi. V primeru, ko je svetlina žil ožja, ni pa vsem blokirana, pride do pojava bolečine v prsih ali angine pektoris. Bolezen se največkrat zdravi kirurško, s posegom, ki se imenuje obvod koronarne arterije (angl. bypass). Ta je še posebej pogosta pri telesni dejavnostit ali pa po obroku, ko se potreba srca po krvi poveča, vendar pa mu je venčne arterije zaradi zožane svetline ne morejo priskrbeti dovolj.

Desna venčna arterija[uredi | uredi kodo]

V anglosaški literaturi jo pogosto označuje izraz RCA, kar pomeni right coronary artery. Pri večini ljudi je to dominantna arterija, saj se od nje odcepi veja za zadajšnjo stran medprekatnega žleba (sulcus interventricularis). Odcepi se nad desnim aortnim sinusom in poteka v svojem žlebu med desnim ušescem (avrikulo) in pljučnim deblom (truncus pulmonalis), ki daje dve pljučni arteriji. Prva stalna veja je:

  • robna desna veja (ramus marginalis dexter).

Arterija nato poteka na zadajšnjo stran srca in tu odda:

  • zadajšnjo medprekatno vejo (ramus interventricularis posterior), ki je največja veja in velikokrat anastomozira z istoimensko sprednjo arterijo, ki je veja leve venčne žile;
  • zadajšnja lateralno vejo (ramus posterior lateralis dexter).

Desna koronarna arterija prehranjuje torej:

Leva venčna arterija[uredi | uredi kodo]

V anglosaški literaturi je uporabljen izraz LCA za left coronary artery. Odcepi se nad levim aortnim sinusom in poteka med levim srčnim ušecem in pljučnim deblom. Tako kot desna, tudi leva koronarna arterija poteka v svojem žlebu na zadajšnjo stran srca. Najprej odda dve, v večini primerov enakovredni veji:

  • sprednja medprekatna veja (ramus interventricularis anterior), ki poteka proti srčni konici (apeksu),
  • obkrožujoča veja (ramus circumflexus).

Konstanta veja pa je tudi:

  • poševna prekatna veja (ramus obliqus ventriculi sinistri), ki lahko anastomozira z zadajšnjo lateralno veje, desne arterije.

Leva venčna arterija prehranjuje:

Anatomske različice[uredi | uredi kodo]

Pri večini ljudi potekajo venčne žile, kot je opisano zgoraj, obstaja pa tudi nekaj drugačnih potekov. Pri približno 15 % ljudi je dominantna leva venčna žila, kar pomeni, da se od nje odcepi veja za zadajšnji medprekatni pretin. Pri nekaterih ljudeh oskrbuje srce le ena koronarna arterija, ki se navadno cepi nad levim aortnim sinusom, odda vse veje leve arterije, nato pa poteka po zadajšnjem žlebu proti desnemu robu, kjer odda robno vejo (ramus marginalis dexter) in pa vejo za hrbtno stran medprekatnega pretina (ramus interventricularis posterior). Približno 4 % ljudi imajo tretjo, dodatno venčno arterijo. Med različicami pa je neredek tudi primer, kjer desna arterija odda obkrožujočo vejo (ramus circumflexus) namesto leve.