Veliki londonski smog

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje


Nelsonov steber v megli med Velikim smogom

Veliki londonski smog (angleško The Great Smog ali The Big Smoke) [1] je bilo štiri dni trajajoče obdobje visoke koncentracije smoga, ki je med 5. in 9. decembrom 1952 zajel spodnji del doline Temze z Londonom.

Vzrok zanj je bil temperaturni obrat, ki je ujel izpuste žveplovega dioksida in dima. Njuni koncentraciji sta nekajkrat presegli običajne vrednosti in takšno onesnaževanje je trajalo več dni.

Uvod[uredi | uredi kodo]

Veliki smog je obdobje najhujše onesnaženosti zraka v zgodovini Združenega kraljestva [2] in tudi in najbolj pomemben iz vidika njegovega vpliva na področju okoljskih raziskav, uredb vlade in same ozaveščenosti javnosti o odnosu do kakovosti zraka in zdravja. Vse to je privedlo do številnih sprememb dojemanju in ozaveščanju in do sprejema predpisov na tem področju predvsem zakona o ohranjanju čistega zraka iz leta 1956.

Beseda smog je angleškega izvora, ki je združena iz besed smoke (dim) in fog (megle). Zrak je bil napolnjen z rumenkasto meglo tako gosto, da je bil zaradi slabe vidljivosti prekinjen javni promet in delovanja reševalnih vozil. Smog se je širil v notranjost hiš, predstave v kino dvoranah so bile prekinjene zaradi slabe vidljivosti.

Časovno obdobje[uredi | uredi kodo]

Med 5. in 9. decembrom 1952 se je na London spustil najgostejši smog v zgodovini, posledica tega je po ocenah umrlo do 12.000 ljudi. [3] Anticiklon nad Londonom je povzročil stanje brez vetra, v katerem je površina zemlje deponirala hladen zrak nasičen s smogom, oblikoval se je pokrov toplega zraka.

Razlogi za nastanek[uredi | uredi kodo]

Smog je nastal zaradi onesnaženega zraka, vzrok je bil velika količina izgorevanja premoga, tako v termoelektrarnah, kot tudi zasebnih domovih. Zlasti visoka je bila koncentracije žveplovega dioksida. K onesnaženosti zraka so veliko prispevale premogovne elektrarne v Londonu in povečana izraba dima samega ogrevanja stanovanjskih enot Londona. Večje onesnaževanje je bilo zaradi dima iz izpuha vozil oz. avtobusov, zlasti z dizelskim motorjem, saj so le ti nadomestili električni tramvajski sistem. Prav tako so vetrovi iz celinskega dela Evrope prinesli dodatne količine onesnaženega zraka, predvsem iz tamkajšnjih industrijskih območij.

Vpliv na London[uredi | uredi kodo]

Čeprav je bil London vajen dolgih in gostih megel, je bilo to obdobje gostejše in dolgotrajnejše, kot vse prejšnje megle. Vidljivost se je zmanjšala na nekaj metrov, zaradi česar je bila vožnja otežena če ne kar onemogočena . Javni prevoz je obstal, razen londonske podzemne železnice. Še slabše je bilo ponoči zaradi slabe vidljivosti uličnih svetilk, s tem je bila vidljivost skrčena na par metrov. Zaščitne maske so nosili le tisti, ki so bili premožnejši oziroma so si jih lahko kupili.


12.000 ljudi je v naslednjih dveh tednih umrlo za posledicami smoga, predvsem tisti z dihalnimi težavami. V celoti je približno 100.000 ljudi zbolelo, zaradi bolezni dihal. Veliko število žrtev je spodbudilo zakonodajalce, da uvedejo predpise o ohranjanju čistega zraka.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Davis DL, et al.; and Bates D. A Look Back at the London Smog of 1952 and the Half Century Since; A Half Century Later: Recollections of the London Fog (Environmental Health Perspectives, Dec 2002).
  2. ^ McKie, Robin & Townsend, Mark. Great Smog is history, but foul air still kills (The Observer, 24 Nov 2002).
  3. ^ Bell, Michelle L.; Michelle L. Bell, Devra L. Davis, Tony Fletcher (January 2004). "A Retrospective Assessment of Mortality from the London Smog Episode of 1952: The Role of Influenza and Pollution". Environ Health Perspect 112 (1): 6–8. doi:10.1289/ehp.6539. PMC 1241789. PMID 14698923. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]