Valižanščina

Valižanščina (Cymraeg)
Država:	Wales, Argentina, Anglija, ZDA, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija
Govorni predeli:	Zahodna Evropa, Amerika, Oceanija
Skupaj govorcev:	610.000
Na svetu:	Ni med prvih 100.
Rodovna razvrstitev:	indoevropski keltski otoški keltski britanska veja valižanščina
Uradni položaj
Uradni jezik:	Wales
Jezikovni kodi
ISO 639-1	cy
ISO 639-2	wel (B), cym (T)
ISO 639-3	gla
SIL	WLS

Valižánščina (Cymraeg) spada skupaj z bretonščino, kornijščino in kumbrijščino v britansko vejo otoških keltskih jezikov. Ima okoli 610 tisoč govorcev po svetu, od katerih jih večina živi v Walesu (Cymru).

Angleško ime za Valižane (Welsh) izhaja iz staroangleške besede Wealas, ki je prvotno pomenila tujci in dalje izvira iz pragermanskega *Walhaz. Ta izraz so germanska ljudstva v antični dobi prevzela od keltskega ljudstva Volcae.

Valižanščine sicer ne smemo zamenjevati z valižanskim narečjem angleščine.

Valižanščina ima med vsemi keltskimi jeziki morda največje število maternih govorcev. Je uradni jezik v Walesu (Cymru), govori pa ga tudi veliko priseljencev v Chubutski dolini v Patagoniji, tretji največji provinci Argentine. Veliko teh priseljencev se je zaradi naravnih ujm odselilo na sever v Winnipeg, glavno mesto kanadske province Manitoba. Valižanski priseljenci živijo tudi drugod v Angliji, Avstraliji in ZDA.

Zgodovina[uredi]

Razvoj sodobnega valižanskega jezika se deli na dve obdobji, zgodnje in pozno. Obdobje zgodnje sodobne valižanščine traja od 14. do 16. stoletja. Začetek pozne sodobne valižanščine nastopi s prevodom Biblije v valižanščino leta 1588. Slednje delo izpod peresa Williama Morgana je imelo pomemben učinek na razvoj standardnega valižanskega jezika, ki se od tedaj ni več bistveno spremenil.

Narečja[uredi]

Kljub vplivu tiska in radia v 20. stoletju so ostale bistvene razlike med narečjih v različnih delih Walesa. Osnovna narečja so:

y Wyndodeg na severozahodu
y Bowyseg na severovzhodu in v osrednjem Walesu
y Ddyfydeg na jugozahodu
y Gwenhwyseg na jugovzhodu

Lastnosti jezika[uredi]

Abeceda[uredi]

Valižanska črka		Ime
Velika črka	Mala črka
A	a	a
B	b	bi
C	c	ec
Ch	ch	èch
D	d	di
Dd	dd	èdd
E	e	e
F	f	èf
Ff	ff	èff
G	g	ègg
Ng	ng	èng
H	h	aets
I	i	i
L	l	èl
Ll	ll	èll
M	m	em
N	n	èn
O	o	o
P	p	pi
Ph	ph	ffi, yff
R	r	veèr
Rh	rh	rhi
S	s	ès
T	t	ti
Th	th	èth
U	u	u
W	w	w
Y	y	y

Izgovorjava[uredi]

Valižanski samoglasnik	Izgovorjava
a	[a]
e	[ɛ]
i	[ɪ]
o	[ɔ]
u	[ɨ], [ɪ]
w	[ʊ]
y	[ɨ], [ɪ], [ə]
â	[ɑː]
ê	[eː]
î	[iː]
ô	[oː]
û	[ɨː], [iː]
ŵ	[uː]
ŷ	[ɨː], [iː]
ae	[aːɨ], [ai]
ai	[aɪ]
au	[aɨ], [ai]
aw	[au]
ei	[əi]
eu	[əɨ], [əi]
ey	[əɨ], [əi]
ew	[ɛu]
iw	[ɪu]
oe	[ɔɨ], [ɔi]
oi	[ɔi]
ou	[ɔɨ, [ɔi]
uw	[ɨu], [ɪu]
wy	[ʊɨ], [ʊi]
yw	[ɨu], [ɪu]

Valižanski soglasnik	Izgovorjava
b	[b]
c	[k]
ch	[x]
d	[d]
dd	[ð]
f	[v]
ff	[f]
g	[g]
ng	[ŋ]
h	[h]
l	[l]
ll	[ɬ]
m	[m]
n	[n]
p	[p]
ph	[f]
r	[r]
rh	[˔r]
s	[s]
t	[t]
th	[θ]

Opombe:

Kjer sta navedeni dve izgovorjavi, prvo uporabljajo v severnem, drugo pa v južnem Walesu.
Dolgi samoglasniki so označeni s strešico.
Samoglasniki so označeni s krativcem, kjer bi pričakovali dolge, vendar so kratki.
AU se kot končnica množine izgovarja [a] ali [e].
SI se izgovarja kot [ʃ], če mu sledi samoglasnik.
V nekaterih sposojenkah iz angleščine se uporablja tudi črka J [ʤ].

Vzglasne premene[uredi]

Vzglasna premena pomeni, da se prva črka besede, če je soglasnik, v določenih okoliščinah spremeni. Če je prva črka besede samoglasnik, vzglasna premena ne nastopa.

V valižanščini poznamo tri vrste vzglasnih premen; mehko, nosno in priporniško. Kjer je polje v tabeli prazno, premena ne nastopa.

Osnovna oblika	Mehka oblika	Nosna oblika	Priporniška oblika
c [k]	g [g]	ngh [ŋŋ˔]	ch [x]
p [p]	b [b]	mh [mm˔]	ph [f]
t [t]	d [d]	nh [nn˔]	th [θ]
g [g]	izgine	ng [ŋ]
b [b]	f [v]	m [m]
d [d]	dd [ð]	n [n]
ll [ɬ]	l [l]
m [m]	f [v]
rh [˔r]	r [r]