VA-111 Škval

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

VA-111 Škval (rusko: шквал ) torpedo je superkavitacijski torpedo, ki ga je razvil Sovjetska zveza. Torpedo lahko doseže hitrosti čez 200 vozlov (370 km/h).[1]

Ravzoj se je začel v 1960, ko je raziskovalni inštitut NII-24 dobil ukaz za ravzoj novega torpeda za jedrske podmornice. Leta 1969 se je GSKB-47 združil z NII-24 v nov hidrodinamični inštitut v Kiev-u, Ukrajina. Škval je plod tega sodelovanja.

Oznanili so ga v 1990ih, čeprav je bil v uporabi že od 1977. Škval naj bi se lahko uporabljal kot protiorožje za sovražnikove torpede, presekal naj bi jim krmilno žico.

Nosni del
Zadnji del

Hitrost VA-111 je precej večja kot trenutno operativni torpedi organizacije NATO. Veliko hitrost se doseže z uporabo raketnega motorja in superkavitacije. Torpedo pluje v mehurčku, ki ga ustvari posebno oblikovan nos - s tem se zelo zmanjša upor in torpedo lahko doseže velike hitrost.

Izstreljuje se ga iz 533 mm torpednih cevi, ob izhodu iz cevi ima hitrost 93 km/h. Kmalu zatem se vključi raketni motor na tekoče gorivo in ga pospeši do hitrosti okrog 370 km/h (200 vozlov). Nekateri viri omenjajo hitrosti do 250+ vozlov, razvijali naj bi tudi verzijo z 300 vozli. Raketni motor uporablja HTP (high test peroxide) in kerozin. HTP je zmes vodikovega peroksida (85 do 98%) in ostali del iz vode. Rezervoarji imajo okrog 1500 kg vodikovega peroksida in 500 kr kerozina.[2]

Prve verzije naj bi uporabljali samo inercialno navigacijo[3][4]Poznejše verzije naj bi imele tudi druge načine vodenja. Oborožen je lahko tudi z jedrsko konico ali pa 210 kg konvencionalno bombo.

Torpedo proizvajajo v Kirgizistanu. Lea 2012 je Ruska vlada dobila 75% delež v tovarni v zameno za odpis dolgov Kirgizistanu Rusiji.

Tehnične specifikacije[uredi | uredi kodo]

Obstajajo vsaj tri verzije:

  • VA-111 Škval - originalna različica; GOLIS inercialna navigacija
  • "Škval 2" - trenutna različica z večjim dosegom, možna uporaba usmeranja potiska
  • "Škval-E" manj sposobna verzija za izvoz
  • Iran naj bi razvil verzijo Hoot.
  • Dolžina: 8,2 m (26 ft 11 in)
  • Premer: 533 mm (21 in)
  • Teža: 2.700 kg (6.000 lb)
  • Teža bojne glave: 210 kg (460 lb)
  • Hitrost
    • Izstrelitvena hitrost: 50 kn (93 km/h; 58 mph)
    • Maks. hitrost: 200 kn (370 km/h; 230 mph) ali več
  • Doseg: Okrog 11–15 km (6,8–9,3 mi) (nova verzija). Stare verzije samo7 km (4,3 mi)[5]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici in reference[uredi | uredi kodo]

  • Polmar, Norman (2004). Cold War Submarines: The Design and Construction of U.S. and Soviet Submarines. Dulles: Potomac Books. ISBN 978-1-57488-594-1. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]