V-hitrosti

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Merilec hitrosti na Cessna 150 z označenimi V-hitrostmi
Diagram envelope letenja (flight envelope)

V hitrosti (ang. V-speeds) so hitrosti, ki se uporabljajo pri letenju z letali in drugimi zrakoplovi.[1] V hitrosti določijo proizvajalci s pomočjo testiranja in jih preverijo vladne ustanove, ki certificirajo letalo.[2]V hitrosti se razlikujejo od zrakoplova do zrakoplova. Skoraj vedno se uporablja enote vozli (navtične milje/uro).

V-hitrosti se poda kot "IAS" (Indicated AirSpeed - indicirana hitrost) - to je hitrost, ki jo prikazuje merilec hitrosti, pilot samo odčita hitrost, ni potrebno preračunavanje, tudi pri večjih višinah. Ker merilec hitrosti deluje na principu razlike tlaka in prikazuje indicirano hitrost se V-hitrosti ne spreminjajo z višino, se pa z višino pri isti IAS povečuje "realna ali dejanska hitrost" - TAS (True AirSpeed), ker je zrak bolj redek.

V športnih letalih so najpomembnejše hitrost prikazane kot obarvani lok na merilcu hitrost. Začetek belega loka prikazuje hitrost izgube vzgona s spuščenimi zakrilci, začetek zelenega loka pa hitrost izgube vzgona s pospravljenimi zakrilci. Obe hitrosti so pri največji vzletni teži[3][4]

Pomembne V-hitrosti[uredi | uredi kodo]

Pazi: to so indicirane hitrosti - "IAS"

Oznaka V-hitrosti Opis
V1 Največja hitrost pri kateri lahko pilot prekine vzlet (po navadi za reaktivna letala)
V2 Varnostna hitrost pri vzletu, pri tej hitrosti lahko letalo vzleti z enim neoperativnim motorjem
V2min Mininalna varnostna hitrost pri vzletu
V3 Hitrost pospravljanja zakrilc
V4 Začetna vzpenjalna hitrost
VA Manevrirna hitrost, pri tej hitrosti se z maksimalnim odklonom krmil ne preseže največje dovoljeno G-obremenitve. Nad to hitrostjo niso dovoljeni polni okdloni krmil
Vat Indicirana hitrost pred pristajalno stezo (kdaj tudi "približevalna - approach hitrost". Je enaka hitrosti izgube vzgona VS0 pomnožena z 1,3. Ali pa hitrosti izgube vzgona VS1g pomnožena z 1,23. Obe hitrosti VS0 in VS1g so v pristajalni konfiguraciji pri največji pristajalni teži. Če so na voljo obe VS0 in VS1g se uporabi večjo
VB Hitrost pri letenju v sunkovitem zraku
VC Potovalna hitrost, hitrost križarjenja
Vcef Glej V1; po navadi se uporablja pri vojaških letalih
VD Hitrost hitrega spuščanja ("diving" speed)
VDF Demonstrirana hitrost hitrega spuščanja
VEF
VF
VFC
VFE Največja hitrost s spuščenimi zakrilci
VFTO Končna hitrost pri vzletu
VH Največja hitrost v horizontalnem letu z največjo kontinuirano močjo motorjev
VLE Največja hitrost s spuščenim pristajalnim podvozjem (landing gear extended)
VLO Največja hitrost pri katerih je varno spustiti pristajalno podvozje
VLOF Hitrost vzleta (liftoff)
VMC Minimalna kontorolna hitrost (minimum control), pri kateri so krmila efektivna, po navadi v vzletni konfiguracji. Po navadi je več podtipov: VMCG (ground - na zemlji), VMCA (air -zrak), VMCA1, VMCA2, VMCL, VMCL1, VMCL2.
VMCA Minimalna kontrolna hitrost v zraku. Najmanjša hitrost pri kateri je možen raven let pri odpovedi motorja.
VMCG Minimalna kontorolna hitrost na zemlji
VMCL Minimalna kontrolna hitrost v pristajalni konfiguracaiji z enim nedelujočim motorjem
VMO Največja operativna hitrost (maximum operating)
VMU (minimum unstick)
VNE Neprekoračljiva hitrost
VNO Maksimalna potovalna hitrost
VO Največja operativna manevrirna hitrost
VR Hitrost rotacije pri vzletu - hitrost pri kateri se dvigne nosno kolo
Vrot Skoraj isto kot VR, po navadi pri vojaških letali
VRef Referenčna pristajalna hitrost
VS Hitrost izgube vzgona, minimalna hitrost pri kateri je zrakoplov še krmarljiv
VS0 Hitrost izgube vzgona v pristajalni konfiguraciji
VS1 Hitrost izgube vzgona v določeni konfiguraciji
VSR Referenčna hitrost izgube vzgona
VSR0 Referenčna hitrost izgube vzgona v pristajalni konfiguraciji
VSR1 Referenčna hitrost izgube vzgona v določeni konfiguraciji
VSW Hitrost pri kateri se pojavi opozorilo o izgubi vzgona
VTOSS Varnostna vzletna hitrost z rotorske zrakoplove Kategorije A
VX Hitrost pri kateri se doseže največji kot vzpenjanja
VY Hitrost pri kateri se doseže največja hitrost vzpenjanja

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Love, Michael C. (2005). »2«. Better Takeoffs & Landings. Mc-Graw Hill. str. 13–15. ISBN 0-07-038805-9. Pridobljeno 7. maja 2008.
  2. Craig, Paul A. (2004). »1«. Multiengine Flying (3. izd.). McGraw Hill. str. 3–6. ISBN 0-07-142139-4. Pridobljeno 7. maja 2008.
  3. Federal Aviation Administration (Julij 2008). »Title 14: Aeronautics and Space PART 23—AIRWORTHINESS STANDARDS: NORMAL, UTILITY, ACROBATIC, AND COMMUTER CATEGORY AIRPLANES Subpart G—Operating Limitations and Information Markings And Placards, Part 23, §23.1545«. Pridobljeno 1. avgusta 2008.
  4. »Pilot's Handbook of Aeronautical Knowledge – Chapter 7« (PDF). FAA. Pridobljeno 29. januarja 2010.