Uzès

Uzès
Uzès
Občina
	Lega
	44°0′45″N 4°25′11″E / 44.01250°N 4.41972°EKoordinati: 44°0′45″N 4°25′11″E / 44.01250°N 4.41972°E
Država	Francija
Regija	Oksitanija
Departma	Gard
Okrožje	Nîmes
Kanton	Uzès
Interkomunaliteta	Skupnost občin Uzège
Upravljanje
• Župan (1983-2014)	Jean-Luc Chapon
Površina 1	25,41 km2
Prebivalstvo (1 januar 2021)	8.379
• Gostota	330 preb./km2
Časovni pas	UTC+01:00 (CET)
• Poletni	UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka	30334 /30700
Nadmorska višina	49–274 m ; (povp. 167 m)
	1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Uzès (okcitansko Usès) je naselje in občina v južnem francoskem departmaju Gard regije Languedoc-Roussillon. Naselje je leta 2008 imelo 8.213 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v pokrajini Languedoc znotraj trikotnika, ki ga oblikujejo mesta Alès na severozahodu (32 km), Avignon na vzhodu (40 km) in Nîmes na jugu (25 km).

Uprava[uredi | uredi kodo]

Uzès je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Aigues-Vives, Aspères, Aubais, Aujargues, Boissières, Calvisson, Congénies, Fontanès, Junas, Langlade, Lecques, Nages-et-Solorgues, Saint-Dionisy, Saint-Clément, Salinelles, Souvignargues in Villevieille s 26.280 prebivalci.

Kanton Uzès je sestavni del okrožja Nîmes.

Uzès, antična Ucetia, je bil manjši galo-rimski opidum ob izviru reke Eure, od koder je v 1. stoletju zgrajeni rimski akvedukt preko Pont du Garda napajal s svežo vodo 25 km oddaljeno mesto Colonia Nemausus (Nîmes).

V 5. stoletju je postal sedež škofije, delujoče vse do francoske revolucije, ukinjene s konkordatom leta 1801, ko je bilo njeno ozemlje priključeno škofiji s sedežem v Avignonu, leta 1877 pa dodeljeno Nîmesu, sedanji škofiji Nîmes, Uzès in Alès. V srednjem veku je bil Uzès sprva sedež vikonta, nato je postal grofija (1486), leta 1565 pa vojvodstvo.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Uzès je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.

Vojvodska palača château d'Uzès,
katedrala sv. Teodorita, danes župnijska cerkev, je bila zgrajena na mestu njene predhodnice, uničene med verskimi vojnami. V 19. stoletju ji je bilo dodano neoklasicistično pročelje. Romanski stolp Fenestrelle iz 11. stoletja je edini ostanek prvotne katedrale, uničene v času albižanske vojne v 13. stoletju, znižan za dve nadstropji.
cerkev sv. Štefana, zgrajena v letih 1763-1775 na mestu cerkve, uničene med verskimi vojnami.
kapucinska kapela na trgu Alberta I., zgrajena leta 1635 na mestu rimskega templa, posvečenega cesarju Avgustu. V njej so imeli grobnico vojvodi d'Uzès vse do francoske revolucije. Danes se v njej nahaja turistični urad.