Upravna delitev Kitajske

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Večina od provinc Kitajske ima meje, ki so bile določene že za časa pozne dinastije Ming. Večje spremembe so od takrat nastale le na severovzhodu, in sicer po letu 1949, ko je Komunistična partija Kitajske prevzela oblast v državo in po sovjetskem vzoru ustanovila avtonomna območja za narodne manjšine.

Celinska Ljudska republika Kitajska je razdeljena na 22 provinc (省); vlada Ljudske republike Kitajske pa smatra Tajvan (台湾) za svojo 23. provinco, zahteva pa tudi otoke v Južnokitajskem morju. Poleg provinc obsega Kitajska še 5 avtonomnih pokrajin (自治区), v katerih je večina številnih manjšin Kitajske; 4 občine (直辖市) za največja mesta v Kitajski in 2 posebni administrativni pokrajini (特别行政区), ki ju tudi upravlja Ljudska republika Kitajska.

Province

Avtonomne pokrajine


Občine


Posebni administrativni območji


Upravna delitev Ljudske republike Kitajske Zastava Ljudske republike Kitajske
Province: Anhui | Fujian | Gansu | Guangdong | Guizhou | Hainan | Hebei | Heilongjiang | Henan | Hubei | Hunan | Jiangsu | Jiangxi | Jilin | Liaoning | Qinghai | Shaanxi | Shandong | Shanxi | Sečuan | Yunnan | Zhejiang
Avtonomna območja: Guangxi | Notranja Mongolija | Ningxia | Tibet | Xinjiang
Občina: Peking | Chongqing | Šanghaj | Tianjin
Posebna administrativna območja Kitajske: Hong Kong | Macao