Uporabnik:Gozd.ing/peskovnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

POSEK, SEČNJA[uredi | uredi kodo]

Posek je izraz v gozdarstvu, ki označuje količino dreves, ki se jo, iz točno določenih razlogov, lahko s sečnjo odstrani iz sestoja. Namenov in razlogov za sečnjo je več in med seboj se razlikujejo po vrsti in namenu sečnje.

Osnovni razlog za sečnjo v gozdu je zadovoljevanje materialnih potreb po lesu. Posek predstavlja pridobitni del gozdarske dejavnosti. Pridobivanju lesa se je nekoč reklo izkoriščanje gozda, v sonaravnem gospodarjenju pa gre za pridobivanje gozdnih proizvodov, oziroma lesa. Star izraz za načrten posek je etat.

Zavedati se je treba, da vse vrste sečenj predstavljajo določen problem za naravno delovanje gozda. Kot vsiljen poseg v naravno zgradbo gozda, delujejo na ekosistem kot ekološka motnja, ki jo mora gozd vedno znova sanirati. V sanaciji izgublja čas in energijo, kar ovira in zmanjšuje optimalno produkcijo (biosinteza) gozdne biomase. Zato morajo biti sečnje razumske, skrbno načrtovane in predvsem zmerne. V takem kontekstu je posek razumeti kot, z gozdarskim načrtovanjem temeljito pretehtano količino lesa, ki jo je v gozdu dovoljeno posekati v desetih letih, brez tveganj za njegovo sonaravno funkcioniranje.

Čeprav je osnovni namen redne sečnje pridobivanja lesa, se v sonaravnem gospodarjenju stremi za tem, da je izbor dreves za posek, čim bolj gojitveno utemeljen. Odstranjevala naj bi se predvsem drevesa, ki jih lahko gozd čim hitreje in čim popolneje nadomesti. Taka so nevitalna, poškodovana in sečno zrela drevesa.

Ostale sečnje so gojitvene sečnje, ki se uporabljajo pri gojenju gozda. Z negovalnimi sečnjami se skuša vplivati na svetlobne razmere v sestoju, z varstvenimi sečnjami pa preprečevati širjenje škod v gozdu.