Uporabniški pogovor:Stebunik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Uporabniški pogovor:Stebunik.

Arhiv 2010-2011
Arhiv 2012-2013

Mahnič[uredi | uredi kodo]

Par pripomb: prosim, bodi pazljiv, da v tekstu ne bo izrazito pristranskih formulacij - ali je bilo slogaštvo brezplodno ali ne, je, recimo, stvar debate; pazi na strukturo biografskega gesla: rubrike imajo določeno zaporedje, gt in zp so na koncu, povezava na Zbirko sodi med zp ...; eno infopolje je dovolj; pazi na šlamparije pri urejanju (nepotrebni razmiki, dvojni razmiki, ponavljanje notranjih povezav ...). --IP 213 (pogovor) 10:07, 2. januar 2014 (CET)

Glede slogaštva sem v enem viru to prebral, pa nisem navedel kot citat; bom izpustil "brezplodno". V drugih rečeh ne bi bilo narobe, če bi stvari uredil tisti, ki se spozna na take "finese". Sicer pa menim, da članek še ni dokončan, imam še nekaj odličnih dopolnil.--Stebunik 22:49, 2. januar 2014 (CET)
Mnogo "fines" sem tokrat uredil, ampak to je sicer tvoja naloga. Vsak sodelavec mora sam poskrbeti, da stvari naredi čim bolje v vseh ozirih, tudi oblikovno-tehničnem. Zanašanje na to, da bodo za tabo popravili drugi, ni fair. --IP 213 (pogovor) 11:31, 3. januar 2014 (CET)

Malo sem urejal drugi nicejski koncil, kjer je bilo spet polno šlamparij: nepotrebni razmiki, dvojni razmiki, napačne notranje povezave, ponavljanje notranjih povezav... Prosim, pazi, da bo tega čim manj! --IP 213 (pogovor) 01:07, 13. januar 2014 (CET)

Hvala za prijaznost. Nabralo se je veliko vsebine - za enega kar preveč. Če boš pregledoval še naprej, bo šlo lažje.--Stebunik 23:18, 13. januar 2014 (CET)

Saj ni problem včasih kaj popraviti, vsi delamo napake. Ampak pri tebi se ene stvari vseskozi ponavljajo: np so na primer tipično takšne [[ Trst | Trstu ]] (vsi razmiki so tu odveč, prav je torej [[Trst|Trstu]], nekatere pojme povežeš vsakič, ko se pojavijo v geslu (pri nicejskem koncilu recimo Bizantinsko cesarstvo, cesarica Irena, Carigrad ...). Če ne gre drugače, pa piši manj, ampak naj bo to karseda natančno. --IP 213 (pogovor) 10:39, 14. januar 2014 (CET)

Šenbric[uredi | uredi kodo]

Kaj to je ziher, da se je Vošnjak rodil v današnjem Šenbricu? Kakor berem, je bilo Konovo samostojno naselje do leta 1979, nato pa so del priključili k Velenju, del pa k Hrastovcu. --Janezdrilc (pogovor) 13:59, 3. januar 2014 (CET)

Jaz tega ne bi tega govoril na pamet. Kot mi je znano, je Hrastovec pod šmarško cerkvijo, Šenbric je pa severno za gozdom. Sam sem bil tam in sem tudi videl ta napis. O priliki bom dal na Wikipedijo tudi rojstno hišo Vendelina Vošnjaka, kjer živijo še zdaj njegovi sorodniki. Žal so hišo obnavljali oziroma spreminjali, kot je to postala nekakšna moda po celi takratni Jugoslaviji, pa tudi v Sloveniji. V hiši je tudi neka zelo stara Vošnjakova slika, nastala okrog 1900. Ne daleč od njihove hiše je cerkev svetega Brikcija, ki je šmarška podružnica.--Stebunik 17:00, 3. januar 2014 (CET)

A, tako. Potem ne dvomim, da se je rodil v Šenbricu. Edino potem je Konovo napačna navedba, čeprav se prav povsod omenja kot rojstni kraj (na primer tule). --Janezdrilc (pogovor) 19:10, 3. januar 2014 (CET)

Ni napaka. Kolikor se spomnim iz mladosti, je tam bilo Konovo. Ali je prej tista hiša spadala pod Šenbric ali kam drugam, ne vem. Možna so različna bližnja središča: Škale, Šmartno, Šalek... Znova spada pod Šenbric že nekaj let. Če je tudi v času njegovega rojstva to bilo Konovo, bi lahko navedli nekako takole: "Rojen v Konovem (sedaj: Šenbric)." Ko bom šel domov, bom lahko to osebno preveril v pogovoru z domačini.--Stebunik 20:15, 3. januar 2014 (CET)

Ja, prosim. Super. Če boš res kaj tam hodil, lahko še eno sliko domačije narediš za v Zbirko. --Janezdrilc (pogovor) 22:52, 3. januar 2014 (CET)

O, vidim, da si prispeval nekaj fotogradiva. Hvala za slike. --Janezdrilc (pogovor) 01:20, 7. januar 2014 (CET)

Če bi Wizard delal v redu, bi bilo slik še več. Problem je v tem, da Wizard ne dela v redu. Včasih "download"a le tri fotke, včasih pa nič. Če pa grem na standardno prenašanje slik, po eno, pa je reč zelo počasna. Nekdo bi moral popraviti "mehanizem".--Stebunik 20:41, 7. januar 2014 (CET)

Ime[uredi | uredi kodo]

Šenbric ali Šentbric ali Št.Bric prihaja od imena zavetnika, a to je Brikcij. Menim, da ni potrebno dodajati "Tourski", ker je menda s takim imenom samo en svetnik. Njegovemu predhodniku in učitelju Martinu pa bi bilo treba dodajati "Tourski", da se loči od drugih Martinov.--Stebunik 22:49, 8. januar 2014 (CET)

Nekateri pa imajo Turski; mislim, da je to še boljše.--Stebunik 20:32, 13. januar 2014 (CET)

Avguštin[uredi | uredi kodo]

Kot imajo drugi slovanski jeziki, bi bilo dobro nasloviti tudi slovenski članek o svetem Avguštinu z naslovom "Sveti Avguštin Hiponski" namesto dosedanjega "Sveti Avguštin iz Hipona". --Stebunik 20:29, 8. januar 2014 (CET)

Se ti zdi, da bo predlog kdo opazil, če ga napišeš na svojo pogovorno stran? Za takšne predloge so namenjene pogovorne strani gesla, ki bi ga rad preimenoval. --IP 213 (pogovor) 10:42, 14. januar 2014 (CET)

Arhiviranje[uredi | uredi kodo]

Snovi na pogovorni strani se je nabralo že toliko, da bi mi lahko nekdo te pogovore zopet arhiviral. Hvala. --Stebunik 20:29, 8. januar 2014 (CET)

Ne hiti preveč: pogovori so vsi od letos, tako da so še aktualni in ne sodijo v arhiv. Kakšne pol leta jih že lahko pustiš na svoji pogovorni strani. --IP 213 (pogovor) 10:42, 14. januar 2014 (CET)
Opomba je veljala za prejšnje pogovore, ki jih je bilo že krepko čez 50 točk. Nekdo je - hvala mu - zadevo že arhiviral.--Stebunik 19:50, 14. januar 2014 (CET)

Franc Grivec, Cerkev[uredi | uredi kodo]

V okrožnici Pija XII., ki jo komentira Franc Grivec, sem prebral, da je njegova knjiga Cerkev edina slovenska knjiga, ki je dobila neko posebno pohvalo iz Vatikana. Edina vsaj do takrat, ko je bil slovenski prevod okrožnice izdan, to je 1944. Veš morda za kakšno vrsto "potrditve" gre? --Janezdrilc (pogovor) 22:40, 24. januar 2014 (CET)

Moral bi pogledat. Piše tam, da je bilo tiskano že pol njegove knjige, ko je izšla papeževa okrožnica - pravzaprav v takem smislu, kot je že davno prej pisal Grivec (upoštevajoč tudi vzhodno teologijo). Zato je svojo knjigo v duhu te okrožnice na novo predelal in jo nato izdal.--Stebunik 10:34, 25. januar 2014 (CET)

[1] Pozivam te da glasaš ovde. Pozdrav! Face-smile.svg --Kolega2357 (pogovor) 02:49, 4. februar 2014 (CET)

Pogledal sem, a nič ne razumem, za kaj gre. Kot vidim, so volitve že končane. Kot sem videl, so vsi volili "za".

Pogledao sam na stranicu, a ipak nisam razumio, o čemu se zapravo radi. Uostalom je tamo pisalo, da je glasanje završeno. Kako sam vidio, svi su glasali "za".--Stebunik 18:35, 4. februar 2014 (CET)

Cluny[uredi | uredi kodo]

Cluny sem prestavila na Cluny (občina); s funkcijo prestavljanja strani. Cluny je sedaj prazna stran, pripravljena za pisanje na novo.--Irena 23:36, 13. marec 2014 (CET)

Odlično. Verjetno bi pod Cluny - brez dodatkov - spadalo naselje s tem imenom.--Stebunik 18:03, 14. marec 2014 (CET)

Papež Kaj[uredi | uredi kodo]

Pravo ime papeža Kaja naj bi bilo pravzaprav Gaj, kar je tudi običajno rimsko ime. Kar nekaj Wikipedij ima zato tudi v naslovih člankov ime spremenjeno: grška, švedska, ruska, ukrajinska in še štiri druge. Ali je smiselno tudi pri nas prestaviti naslov? Zdi se mi, da se v slovenski literaturi ime Kaj ohranja bolj zaradi tradicije kot kaj drugega. Vse bolj se nagibam k prestavitvi. --Janezdrilc (pogovor) 22:39, 6. april 2014 (CEST)

Nisem raziskoval, vendar menim, da sta obliki Caius in Gaius v latinščini nekako enakovredni. V slovenščini pa je Kaj menda res bolj redko.--Stebunik 23:08, 6. april 2014 (CEST)
Tudi jaz predlagam, da je v glavi poslovenjeno ime Gaj, lahko pa se naredi še preusmeritev iz Kaja, če bi se kdo po pomoti zaplezal do njega. --Lyonski (pogovor) 11:51, 7. april 2014 (CEST)
Kljub temu, da je to v slovenščini redko ime, jaz ne bi hitel s spreminjanjem. Jaz nisem rekel, da sem za Gaj. Če ostane Kaj (z različico Gaj), potem takoj vemo, da gre za papeža v nasprotju z drugimi Gaji, npr. Gaj Julij Cezarjem. V slovanskih jezikih sem povsod opazil Kaj, razen v ruščini, ki pa sedaj zaradi slovanske Ukrajine ravno niso za zgled - sicer pa imajo Ukrajinci enako kot Rusi; tudi v angleščini, francoščini, nemščini in drugih - celo v madžarščini - je Kaj (Caius). Tudi Benedik ima Kaj. --Stebunik 21:10, 7. april 2014 (CEST)

Seznam svetorimskih cesarjev[uredi | uredi kodo]

Nikjer nisem našel Seznama svetorimskih cesarjev. Prosil bi nekoga, ki se na to razume, da bi ga napravil. Imamo Seznam bizantinskih cesarjev, Seznam rimskih cesarjev... Hvala.--Stebunik 10:31, 28. april 2014 (CEST)

Potrebna bi bila tudi predloga: Italijanski svetniki. Hvala pridnemu graditelju že vnaprej.--Stebunik 23:53, 6. maj 2014 (CEST)

Seznam papežev[uredi | uredi kodo]

Svetih papežev naj bi bilo 81 (en:List of canonised popes), pri nas pa jih je nekaj več. Ali lahko prosim preveriš status svetništva za naslednja imena: Sabinijan, Sisinij, Štefan II. in za papeža izvoljeni Štefan? V angleški Wikipediji so namreč brez naziva. --Janezdrilc (pogovor) 18:35, 14. maj 2014 (CEST)

Kadar bom imel čas, bom to storil podrobneje. Angleška Wikipedija glede teh zadev ni popolna. So pa vsi ti naslovi omenjeni na temelju zanesljivih virov, ki sem jih uporabljal in ničesar si nisem kar tako izmislil.
Pri Sabinjanu piše, da ga ni v starih martirologijih; pri Sisiniju je naveden vir v prvi opombi; pri Štefanu II. je vir Chobot, za papeža izvoljeni Štefan - njega pa po Drugem vatikanskem koncilu ni več na seznamu svetnikov. --Stebunik 18:50, 14. maj 2014 (CEST)

Tudi v italijanski in latinski Wikipediji ti štirje niso označeni kot svetniki. No, zaenkrat naj ostane tako, je pa treba potem res v čimveč virih preveriti, kako je s tem. --Janezdrilc (pogovor) 19:24, 14. maj 2014 (CEST)

Če pa je med svetniki le v nekaterih virih, se pa to omeni.--Stebunik 20:18, 14. maj 2014 (CEST)

Večkrat sem štel papeže (v angleški Wikipediji), in sem našel, da jih je 80 svetnikov, 10 blaženih, 2 častitljiva in 3 Božji služabniki. Poleg tega so še omenjeni štirje: Sabinijan, Sisinij, Štefan II. ter za papeža izvoljeni Štefan. Te zadnje štiri bi lahko označili z omembo, da jih ponekod častijo kot svetnike. --Stebunik 15:33, 23. maj 2014 (CEST)

Ampak tudi v našem seznamu jih je zaenkrat 81 plus že omenjeni štirje, skupno 85. --Janezdrilc (pogovor) 07:46, 25. maj 2014 (CEST)

Trenutno sem res v stiski s časom in Ti verjamem za podatek. Ko prebiram papeške življenjepise, se čudim, da jih niso prišteli k svetnikom še več.--Stebunik 21:32, 25. maj 2014 (CEST)

Za članke o protipapežih sem naredil {{Protipapeži}}. --Janezdrilc (pogovor) 23:39, 28. maj 2014 (CEST)

Čestitam, zelo dobro. Glede protipapežev naj omenim, da sem postavil stran Protipapež Viktor IV. (Gregor), ki ji bo sledila še stran Protipapež Viktor IV. (Oktavijan). Menim, da je tako poimenovanje veliko bolj preprosto kot tisto z letnicami, kot ga ima npr. angleška Wikipedija.--Stebunik 23:51, 28. maj 2014 (CEST)

Preusmeritev na Podlipa[uredi | uredi kodo]

  1. Podlipa, Vrhnika
  2. Podlipa, Žužemberk

Kdor se na to razume, naj to uredi. V hrvaški Wikipediji je pri slovenskem geslu "Podlipa, Vrhnika", geslo "Podlipa, Žužemberk - Slovenija". Če bi bila preusmeritev na "Podlipa" pravilna, bi do tega ne prišlo. Morebiti pa obstaja še kak kraj z imenom Podlipa.--Stebunik 20:34, 29. junij 2014 (CEST)

Grozdetove pesmi[uredi | uredi kodo]

Ali obstaja kakšna zbirka z Grozdetovimi pesmimi? Nekje sem prebral, da je napisal okoli 100 pesmi. Lahko bi jih objavili na Wikiviru. Ker je lani minilo že 70 let od smrti, so vsa njegova dela v javni lasti. --Janezdrilc (pogovor) 00:10, 29. julij 2014 (CEST)

Vprašat bi bilo treba pri Družini ali na Ognjišču. Nekaj pesmi je objavljenih v Strletovi knjigi "Slovenski mučenec Lojze Grozde", nekaj pa tudi v knjigi Milanke Dragar Zvest Križanemu.--Stebunik 00:36, 29. julij 2014 (CEST)

Jezik[uredi | uredi kodo]

Pri prejšnjih papežih sem vnesel jezik (papeža) pri angleščini, pa so se pokazali vsi uporabljeni jeziki. Poskušal sem podobno vnesti Papež Lucij III., pa nekaj "ne štima". Kdor se razume, naj pomaga ali svetuje, hvala.--Stebunik 23:33, 3. oktober 2014 (CEST)

Na wikidata imajo včasih težave ... meni je šlo.;)--Irena 00:27, 4. oktober 2014 (CEST)

Kdor zna, ta zna. Hvala.--Stebunik 21:13, 4. oktober 2014 (CEST)

Magdalena Gornik[uredi | uredi kodo]

Članek sem predelal, da je bolj objektiven. Wikipedija ni katoliška enciklopedija, zato take stvari kot so čudeži, ki niso splošno sprejeti pojavi, lahko pišemo le v pogojniku - še posebej v situaciji kot je Magdalenina, kjer gre za nepreverljiva pričanja izpred sto let in več, iz časov, ko imamo na eni strani lahkoverno ljudstvo, na drugi cerkveno oblast, ki ji taka poročila koristijo (če niso očitna goljufija kot v primeru Vodiške Johance), in na tretji novinarje s poklicnim cinizmom. Nenazadnje se še krščanski misleci ne morejo zediniti, ali so čudeži resnični ali ne. Tudi katoliška poetika, kot je "bog je obdaril njun zakon" in podobno, ne sodi v enciklopedijo. Prosim vsaj poskušaj v bodoče z malo resnične objektivnosti. Hvala. — Yerpo Ha? 15:05, 22. november 2014 (CET)

»Bog je obdaril njun zakon« - to je citat iz knjige, lahko preveriš, podobno vse drugo. Kar se tiče »čudežev«, sem že sam veliko takih izrazov izpustil. Nisem si pa sam izmišljevl, ampak citiral vire.

Stavek, ki si ga Ti popravil takole: Danes o Gornikovi poročajo skoraj izključno katoliški pisci - ne bo držal. Prej se je glasil takole: Danes o Gornikovi redno pišejo kar vsi po vrsti spoštljivo, objektivno in nepristransko, o čemer pričajo tudi spodaj navedene "zunanje povezave", kakor tudi povezave na Vodiško Johanco. Da pa te povezave ne vodijo skoraj izključno na katoliške pisce, je tudi vidno.
Poleg tega se ne strinjam s toliko previdnostjo, kadar gre za mistiko ali druge nadnaravne pojave (ne glede na to, ali kdo to verjame ali ne). Wikipedija mora biti nepristranska, torej podajati dejstva oziroma navajati vire – in to sem jaz delal. Sklep naj bi napravil bralec sam. Če bi s takim slogom – v kakršnem si moj članek popravil – nadaljevali, bi v svojem Kantovskem dvomu morali zapisati tudi: »Na tem mestu naj bi bila rojena… pri tem krstnem kamnu naj bi bila krščena… v tem grobu naj bi bila pokopana… V Sodražici naj bi jo znanstveno opazovali... K Novi Štifti naj bi romala...« Jaz Tvojih popravkov ne bom spreminjal, ne vidim pa v tem kakega pravega smisla, kajti na podoben način se izražajo tudi drugi člankarji, ki so navedeni v »zunanjih povezavah« - ki pa še zdaleč niso izključno katoliški pisci. Tudi oni pišejo: »Je imela, je videla, je doživela…« ne glede na to, ali v to verjamejo ali ne - navajajo, kakor so slišali. Vsekakor pa hvala za Tvoj trudi, pomoč in nasvete.--Stebunik 20:44, 22. november 2014 (CET)

Oprosti, ampak trditve o nadnaravnih pojavih so pač nekaj čisto drugega kot trditve o običajnih življenjskih dogodkih, pa kakorkoli obrnemo - in čudeži niso splošno sprejeto dejstvo, saj so možne tudi precej bolj banalne razlage. V zunanjih povezavah so res skoraj izključno katoliški pisci - sem spada Časnik, Družina in blogi, razen Jane in Slovenskih novic, ki pa sta oba tračarska vira slabše kakovosti. Pa celo v Jani lepo piše v pogojniku, prav tako se v pogojniku izraža voditeljica POP TV v prispevku Preverjeno (tega sem spremenil v vir). Andrej Mrak na RTV SLO, ki je med viri, ne piše o Magdaleni, razen bežne omembe. Mimogrede, če je »Bog je obdaril njun zakon« citat iz knjige, je to samo dokaz, da je knjiga pisana striktno s katoliškega stališča, ne nepristransko. — Yerpo Ha? 21:09, 22. november 2014 (CET)