Univerza v Tübingenu

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Univerza v Tübingenu

University of Tübingen - logo 2010.svg
Moto Attempto!
Ustanovljena 1477
Tip javna
Rektor Bernd Engler
Zaposlenih cca. 10.000 (skupaj z bolnišničnim osebjem); od tega približno 450 profesorjev
Študentov 27,132 (okt. 2012)[1]
Lega Tübingen, Baden-Württemberg, Nemčija
Kampus urbano območje
Članstvo v združenjih Nemška visokošolska ekselenčna iniciativa
Spletna stran www.uni-tuebingen.de
Stara avla
Današnji sedež, Nova avla
Stavba s predavalnicami Kupferbau (dobesedno Bakrena stavba)
Kompleks naravoslovnih fakultet Auf der Morgenstelle
Inštitut za politične vede
Ena izmed univerzitetnih klinik CRONA

Univerza v Tübingenu (nemško Eberhard Karls Universität Tübingen) šteje med najstarejše evropske univerze. Ustanovljena je bila leta 1477 po odloku grofa Eberharda. Danes je razdeljena na sedem fakultet s približno 30 različnimi področji študija. V zimskem semestru 2012/13 je vpisanih približno 27.000 študentov, ki predstavljajo skoraj tretjino prebivalstva in tako narekujejo tempo življenja v tem mestu, ki leži 40 km južno od Stuttgarta. Univerza je del Nemške visokošolske ekselenčne iniciative in s tem spada med t.i. elitne univerze.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ključno vlogo pri ustanovitvi je imela Mechthild von der Pfalz, mati vojvode Eberharda I. in nadvojvodinja Avstrije. Mechthild, ki je od leta 1463 prebivala v bližnjem Rottenburgu je spodbudila selitev redovnikov iz Sindelfingna v Tübingen, tedaj največje in najvplivnejše mesto v južnem delu Würtemberga. Papež Sikst IV. je z odobritvijo selitve leta 1476 dal podlago za ambicioznejše načrte. Mechthild, ki je že pripomogla pri ustanavljanju freiburške univerze, je za projekt ustanovitve univerze v Tübingenu angažirala lastnega sina. Pomembno vlogo pri ustanavljanju je imel tudi Eberhardov zaupnik Johannes Nauclerus, ki je bil prvi rektor in kasneje dolgoletni kancler univerze. Tedanji Eberhardov slogan "Attempto!" (latinsko za upati/drzniti si) je še dandanes moto univerze.

Po uradni razglasitvi ustanovitve 11. marca 1477, sta bila v zelo kratkem času v bližini Neckarja zgrajeni dve skeletni poslopji (današnja Münzgasse 22–26), tako da so se lahko prva predavanja začela že oktobra istega leta. Nadaljnja gradnja univerze se je v sledečih letih hitro nadaljevala in že leta 1482 so bile dokončane vse potrebne univerzitetne stavbe, zato selitev univerze v Stuttgart v luči ponovne združitve Württemberga (glej Münsinška pogodba) s katero je ta postal nova prestolnica ter Eberhardova rezidenca ni bila več aktualna.

Današnje ime je univerza dobila leta 1769, ko je tedanji württemberški vojvoda Karl Eugen poleg imena ustanovitelja v naziv univerze dodal še svoje ime.[2] Pred tem se je leta 1767 razglasil za t.i. večnega rektorja (rector perpetuus) in tako prevzel vodenje univerze do svoje smrti leta 1793. Kljub temu pa je z ustanovitvijo Višje Karlove šole v Stuttgartu povzročil eno največjih groženj obstoju univerze.

Univerza v Tübingenu ima bogato zgodovino inovativnega mišljenja, še posebej v teologiji po kateri je univerza znana še danes. Za to je zaslužen predvsem Philipp Melanchthon (1497-1560), ena glavnih osebnosti nemške reformacije in pobudnikov izoblikovanja nemškega šolskega sistema. Med uglednimi študenti in profesorji tako najdemo Keplerja, več nemških predsednikov ter nekdanjega papeža Benedikta XVI.. Oznaka tübingenški trije se nanaša na pomembnega nemškega pesnika Hörderlina, ter vplivna filozofa Hegla ter Schellinga, ki so v študentskih letih sostanovali v Tübingenu.

Leta 1805 je bila v Alte Burse, leta 1478 zgrajeni in najstarejši univerzitetni stavbi, ki je še danes v uporabi, urejena prva univerzitetna klinika. Poleg štirih fakultet ustanoviteljic sta bila leta 1817 ustanovljeni še Katoliška teološka in Ekonomska fakulteta. Leta 1863 je univerza pridobila še prvo samostojno naravoslovno fakulteto v Nemčiji, na kateri je leta 1868 Friedrich Miescher kot prvi odkril DNK. S tem je poleg naukov poeta Uhlanda ter protestantskega teologa Baura, katerih prepričanja so postala znana kot »tübingenška šola«, ki je začela z zgodovinsko analizo svetopisemskih besedil, pristopom danes znanim kot zgodovinski kriticizem univerza dosegla višek svojega vpliva in prepoznavnosti.

Univerza je med drugim imela veliko vlogo v prizadevanjih za "znanstveno" legitimacijo politike Tretjega rajha. Še pred zmago nacistov na splošnih volitvah marca 1933 skoraj ni bilo več judovskih učiteljev ali študentov. Kasnejši Nobelov nagrajenec za fiziko Hans Albrecht Bethe je bil odpuščen aprila 1933, matematik Erich Kamke pa predčasno upokojen v letu 1937, verjetno v obeh primerih zaradi nearijskega porekla njunih soprog.[3] Na kliniki so sterilizirali najmanj 1158 ljudi.[4]

Po vojni je bila univerza razdeljena na 14 fakultet, ki so bile leta 2010 ponovno združene v sedem velikih naddisciplinarnih fakultet. Leta 2005 je bila na pobudo univerze ustanovljena Višješolska regije Tübingen-Hohenheim, v katero je povezane še Univerza v Hohenheimu ter 4 višje šole. Novembra 2009 je skupina študentov za več dni zasedla eno glavnih predavalnic v sklopu medijsko odmevnih protestov proti uvedbi šolnin, saj bi morala biti izobrazba dostopna vsakomur. Šolnine so bile z zimskim semestrom 2012/13 ponovno ukinjene.

Organizacija[uredi | uredi kodo]

Univerza je razdeljena na 7 fakultet:

Medtem ko se večina predavanj izvaja v starem delu mesta v dolini, se naravoslovni inštituti skupaj z botaničnimi vrtovi, lastno menzo ter nekaterimi klinikami nahaja v severnem predelu mesta na vzpetini poimenovani Auf der Morgenstelle.

Znotraj univerze delujejo še:

  • Univerzitetna knjižnica
  • Univerzitetna klinika
  • Jezikovni center
  • Univerzitetni muzej
  • Geološka učna pot Kirnberg
  • Studentenwerk Tübingen-Hohenheim (študentska podporna organizacija)

Raziskave[uredi | uredi kodo]

Univerza v Tübingenu ima široko paleto raziskovalnih projektov na različnih področjih. Najvidnejši med njimi so se med naravoslovja; Hertie Inštitut za klinično raziskovanje možganov se na primer osredotoča na splošno, kognitivno in celično nevrologijo ter nevrodegeneracije. Center za interdisciplinarne klinične raziskave se ukvarja s celično biologijo v diagnostiki in terapijo bolezni organskih sistemov. Poleg tega ima univerza edino katedro za retoriko v Nemčiji.

Mednarodno sodelovanje[uredi | uredi kodo]

Univerza je bila leta 2010 ustanovna članica univerzitetnega omrežja Matariki, v katerem sodeluje še Dartmouth College (ZDA), Univerza v Durhamu (VB), Queen’s University (Kanada), Univerza v Otagu (Nova Zelandija), Univerza Zahodne Avstralije (Avstralija) ter Univerza v Uppsali (Švedska).[5]

Študenti na mednarodnih izmenjavah (Erasmus, ...) predstavljajo več kot 10% vpisanih.

Znani alumni[uredi | uredi kodo]

Nobelovci[uredi | uredi kodo]

Reference in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "So viele Studierende wie noch nie (Rekordno število študentov)". Univerza v Tübingenu. Pridobljeno dne 2. marec 2013. 
  2. ^ Geschichte der Universität Tübingen
  3. ^ Juden an der Universität Tübingen im Nationalsozialismus (PDF; 132 kB), Bericht des Arbeitskreises „Universität Tübingen im Nationalsozialismus“, 19. Januar 2006
  4. ^ Forschungsergebnisse zu "Zwangssterilisation an der Universität Tübingen", Pressemitteilung/idw, 14. Juli 2008
  5. ^ http://www.matarikinetwork.com/members.html

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]