Umbrijščina
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Umbrijski jezik je izumrl jezik antične Italije. Skupaj z oskijskim jezikom predstavlja osko-umbrijsko vejo italskih jezikov (drugo, latinsko-faliskijsko vejo, predstavljata latinščina in faliskijščina).
Govoril se je v pokrajini Umbriji v osrednji Italiji, severnovzhodno od Rima. Pisali so ga v latinski abecedi, deloma v grški, pod vplivom Etruščanov.
Vsebina |
Napisi [uredi]
Umbrijščina se je ohranila v napisih iz okoli 400-90 pr. n. št. Najdaljši napis so Iguvinske tablice (Tabulae Iguvinae), besedilo z versko-obredno vsebino. Starejši del teh tabel izvira iz srede 3. stoletja pr. n. št., dodatek iz leta 89 pa je pisan že v latinski pisavi.
Glej tudi [uredi]
Viri [uredi]
- Babič, Matjaž. Zgodovinsko glasoslovje in oblikoslovje latinskega jezika. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2004.
- Leksikon Antika. Cankarjeva založba, Ljubljana 1998.
Zunanje povezave [uredi]
- v angleščini:
- v španščini:
- Lengua Umbra Promotora Española de Lingüística.