Trofim Denisovič Lisenko

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Trofim Denisovič Lisenko
Portret
Rojstvo17. (29.) september 1898
Karlivka[d][1]
Smrt20. november 1976({{padleft:1976|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})[2][3][…] (78 let)
Moskva[5]
Državljanstvo Ruski imperij
 Republika Rusija
 Ukrajinska ljudska republika
 Ukrajinska SSR
 Sovjetska zveza
Poklicbiolog, genetik, botanik, izumitelj, politik

Trofím Denísovič Lisénko (rusko Трофи́м Дени́сович Лысе́нко, ukrajinsko Трохи́м Дени́сович Лисе́нко), sovjetski biolog in agronom ukrajinskega rodu, * 29. september, 1898, Karlivka, Poltavska oblast, Ukrajina, † 20. november 1976, Moskva.

Lisenko je bil voditelj sovjetske poljedelske znanosti v Stalinovem času. Zavračal je genetiko po Mendlovih načelih in utemeljeval raziskave na teoriji hibridizacije ter praksi ruskega vrtnarja Ivana Mičurina. Svoje teorije je vsiljeval sovjetskim agronomom z močjo državne oblasti in Stalinovo brezprizivno avtoritieto. Več znanstvenikov, ki se niso uklonili in raziskovali na osnovi genetike, je bilo preganjanih in zaprtih. Danes prevladuje mnenje, da je bila večina rezultatov Lisenkovih poskusov gojenja novih zvrsti poljščin neuspešnih ali zlaganih. Razmere, ki jih je Lisenko s pomočjo državne oblasti vzpostavil na strokovnem področju, imenujemo tudi lisenkizem.

Podpiral je teorijo O. B. Lepešinske o nastajanju celic iz nestrukturirane »žive snovi«, kar je bilo kasneje spoznano za neznanstveno smer v biologiji.

Stanje v agronomskih raziskavah pod prevlado Trofima Lisenka je opisal Vladimir Dudincev v romanu Beli plašči.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]