Trdinova nagrada

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Trdinova nagrada je nagrada, ki jo podeljujejo občanom Mestne občine Novo mesto za pomembnejše trajne uspehe na področju kulture, literature, vzgoje in izobraževanja ter znanosti. Imenuje se po slovenskem pisatelju in zgodovinarju Janezu Trdini, ki je živel, ustvarjal in umrl v Novem mestu.

O nagradi[uredi | uredi kodo]

Nagrado vsako leto na občinski praznik v okviru priznanj in nagrad Mestne občine Novo mesto podeli novomeški župan. Obsega diplomo in denarno nagrado, ki jo vsako leto določi občinski svet glede na proračun, nagrajencev pa je lahko več. Razpis za vložitev predlogov za podelitev nagrade vsakoletno objavlja občinski tednik Dolenjski list, predloge, ki jih kasneje obravnava komisija in dokončno potrdi občinski svet, pa lahko podajo tako posamezniki kot podjetja, zavodi, krajevne skupnosti in razna društva.

Zgodovina podeljevanja nagrade[uredi | uredi kodo]

Nagrado je leta 1954, eno leto pred petdesetletnico smrti in stopetindvajsetletnico rojstva Janeza Trdine, ustanovil Okrajni odbor ljudske prosvete v Novem mestu z namenom poživitve umetniškega in znanstvenega delovanja na Dolenjskem. Prvotno se je podeljevalo pet nagrad, in sicer za literarno, likovno, pedagoško, znanstveno in ljudskoprosvetno dejavnost, predvidena skupna vsota pa je bila 100000 dinarjev. V osnovi je bila namenjena novomeškim občanom, vendar tudi drugim, če je bilo njihovo delo pomembno za dolenjsko območje. Z ukinitvijo novomeškega okraja (1963) je za nekaj let zamrla, 1965 pa jo je ponovno obudila tedaj novoustanovljena novomeška občina. Z osamosvojitvijo je prešla v pristojnost Mestne občine Novo mesto. Prva leta je slavnostna podelitev nagrad potekala 14. julija, na dan Trdinove smrti, od leta 1965 dalje pa 29. oktobra, na tedanji občinski praznik. Od osamosvojitve dalje poteka 7. aprila.

Seznam nagrajencev po letih[1][uredi | uredi kodo]

Leto Dobitnik
1954 Severin Šali – za prevod Goran-Kovačićeve pesnitve Jama
Vlado Lamut – za zbirko grafik Novega mesta
Ivan Andoljšek – za delo Razvoj slovenskih abecednikov, beril in bralnega pouka 1551–1941
Janko Jarc – za proučevanje narodnoosvobodilnega gibanja in borbe na Dolenjskem
Okrajni pevski zbor prosvetnih delavcev pod vodstvom Ervine Ropas – za razvoj pevske kulture na Dolenjskem
1955 Janez Logar – za dosežke na področju trdinoslovja
Ilka Vašte – za roman Upor
Marijan Mušič – za izredne zasluge za estetsko in zgodovinsko-arhitekturno ureditev Novega mesta
KUD Stopiče, KUD Svoboda v Straži in KUD Trebnje – za uspešno ljudskoprosvetno delo
1956 Božidar Jakac – za dosežke na likovnem področju
Marjan Kozina – za skladateljske dosežke, zlasti simfoniji Bela Krajina in Ilova gora
Ivo Pirkovič – za prispevek zgodovini NOB na Dolenjskem
DPD Svoboda iz Kanižarice in PD »Lojze Košak« iz Kostanjevice – za prizadevno in kvalitetno kulturnoprosvetno udejstvovanje
1957 Franček Saje – za zbiranje zgodovinskega gradiva iz NOB, zlasti za knjigo Belogardizem
Jakob Savinšek – za svoje kiparske umetnine v Novem mestu in drugod po Dolenjskem
Ivan Mlakar – za dolgoletno delo v dramatiki
Vlasta Tavčar – za dolgoletno delo na področju šolstva in prosvete
1958 Janez Gartnar – za kvalitetno režisersko in vzgojno delo v Trebnjem
Božo Račič – za pedagoško delo in široko ljudskoprosvetno udejstvovanje
PD Josip Jurčič – za ljudskoprosvetno delo v Trebnjem
1959 Tone Pavček – za pesniško zbirko Sanje živijo dalje
Niko Županič – za življenjsko delo na področju etnologije
Vladimer Stoviček – za življenjsko delo na področju umetnosti
Anton Horjak – za kulturno in prosvetno delo v Sevnici
Orkester PD Dušan Jereb – za uspešno 15-letno amatersko glasbeno delovanje
1960 Josip Wester – za življenjsko delo na področju književnosti
Jože Karlovšek – za življenjsko delo in prispevek znanosti
Tone Gošnik – za uredniško delo pri Dolenjskem listu
Konservatorski oddelek Zavoda za varstvo spomenikov LRS v Ljubljani – za delo na področju ohranjanja spomenikov na Dolenjskem in v Spodnjem Posavju, zlasti restavracijo baročne dvorane v brežiškem gradu
1961 Vera Albreht – za dosežke na področju književnosti
Marija Šali – za 15-letno delo in dramske storitve
Josip Didek – za projektiranje pomembnih industrijskih projektov na Dolenjskem
Matko Matjan – za 30-letno amatersko udejstvovanje in vodstvo kulturno-prosvetnih organizacij
Pevski zbor Svobode Dušan Jereb – za uspešno 15-letno delo in razvoj pevske amaterske dejavnosti
1962 Mirko Rupel – za študijo Primož Trubar
Zoran Didek – za življenjsko delo na področju likovne umetnosti
Slavko Mihelčič – za 30-letno glasbeno ustvarjanje
Viktor Zemljak – za 30-letno amatersko udejstvovanje in uspehe v vodstvu kulturnih prosvetnih organizacij
France Kralj – za igralske dosežke in režije, s katerimi je prispeval k razvoju in umetniški rasti amaterske gledališke dejavnosti
1963–1964 nagrada ni bila razpisana
1965 Oton Bajec – za življenjsko delo in uspešen razvoj zdravstva na Dolenjskem ter pomembne prispevke medicinski znanosti
Delavsko prosvetno društvo Svobode Dušan Jereb – za uspešno dolgoletno delo na področju vzgoje in ljudske prosvete
oktet DPD Brata Pirkovič – za dosežke na glasbenem področju
1966 Študijska knjižnica Mirana Jarca – za pisano kulturnoprosvetno dejavnost
Ivo Zobec – za pedagoško in ljudskoprosvetno delo
Tone Markelj – za življenjsko delo na področju glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti
1967 Janko Jarc
Ivo Smrečnik – za pionirsko delo v boju proti tuberkulozi na Dolenjskem
člani Odra mladih
Ciril Podbevšek
1968 nihče
1969 Marjan Dobovšek – za izredno prizadevnost, pedagoško domiselnost in uspešnost pri delu z mladino v šoli in njenih organizacijah
Ema Muser – za zasluge pri razvoju šolstva na Dolenjskem v obdobju po vojni in uspehe pri vzgajanju mladih generacij, zlasti mladih učiteljev
Mara Glonar – za življenjsko amatersko kulturno-gledališko dejavnost v Novem mestu ter estetskovzgojno delo z mladino
Tone Knez – za znanstvenostrokovne in poljudnoznanstvene razprave o starejši zgodovini Novega mesta in okolice
1970 nihče
1971 Boris Kobe – za slikarstvo in ilustracijo knjige Bajke in povesti o Gorjancih Janeza Trdine
1972 Milan Dodič – za bogato dejavnost na prosvetnem in kulturnem področju
Martin Fujs – za dolgoletno raziskovalno delo na prosvetnem in pedagoškem področju
Janez Grašič – za organizacijo šolstva, delo z mladino in razvoj pionirske organizacije
Bogo Komelj – za razvoj študijske knjižnice in prispevek k zgodovini knjižničarstva na Dolenjskem
1973 nihče (ni podatka o nagrajencih)
1974 nihče (ni podatka o nagrajencih)
1975 Lojze Kastelic
Boris Plantan
Srečko Kodre – za dosežke na področju kulture
1976 Rudi Mraz – za delo s pevskim zborom Dušan Jereb
Nada Gostič – za več kot 30-letno pedagoško, ljudskoprosvetno in družbenopolitično delo
Anton Plut – za delo na področju vzgoje in izobraževanja
1977 Vinko Šribar – za uspešne arheološke raziskave v novomeški občini
Marjan Močivnik – za širjenje kulturnoprosvetne dejavnosti
1978 Dragica Mlakar
Veljko Troha
1979 Milka Bobnar – za področje filmskovzgojne dejavnosti
Marija Novak – za prosvetno delo
1980 Fanika Černe
Fanika Horvat
Drago Šproc
1981 nihče (ni podatka o nagrajencih)
1982 Janez Zafred - za uspešno delo pri razvoju vzgoje in izobraževanja[2]
1983 Filip Robar – za dokumentarni film Pamet v roke, ko boš v drugo ustvarjal svet
1984 Jože Škufca - za vzgojno-izobraževalno delo, delo v kulturi in za družbenopolitično dejavnost[2]
1985 Anton Štampohar – za dolgoletno delo pri raziskovanju in predstavljanju polpretekle zgodovine Dolenjske
Jože Dular – za življenjsko delo na področju književnosti
Branka Moškon – za pionirsko delo pri razvoju folklore na Dolenjskem in dolgoletno vodenje folklorne skupine Kres
Ivanka Mestnik – za dolgoletno delo z mladino
1986 Milan Adamčič – za strokovno delo na področju dermatovenerologije
Pavel Zupet – za več kot 20-letno razvojno raziskovalno delo v tovarni Krka
1987 Dušan Modic
1988 Marjeta Novak
1989 Karel Bačer[2]
1990–1991 nihče
1992 Janez Kolenc – ob 70-letnici pesniškega ustvarjanja
1993 Alojz Boh – za uspešno delo na področju zdravstva otrok na Dolenjskem
Marija Gabrijelčič – za uspešno vzgojno in izobraževalno delo z učenci, starši in učitelji, še posebej učenja z miselnimi vzorci
1994 Marijan Lapanje – za življenjsko delo na področju arhitekture
Marjeta Dajčman – za življenjsko delo na literarnem in prosvetnem področju
Zdravko Hribar – Za dolgoletno uspešno vodenje glasbene šole in simfoničnega orkestra
1995 Miha Japelj – za ustvarjalno in bogato delo na področju znanstveno-raziskovalnega in vzgojno-izobraževalnega dela
1996 nihče
1997 Jože Kotar – za dosežke na likovnem področju
1998 Miloš Jakopec – za delo na novinarskem, kulturnem in raziskovalnem področju
Nataša Petrov – za strokovno delo na kulturnem in prosvetnem področju
1999 Gorazd Cibic – za projekt Športna dvorana Leona Štuklja
Miro Saje – za dosežke s Pihalnim orkestrom Krka Zdravilišča
2000 Franc Šali – za dosežke na področju literarnega ustvarjanja, publicistike in založništva
Staša Vovk – za uspešno dolgoletno delo in razvoj ljubiteljske kulturne dejavnosti
2001 Jadranka Zupančič – za dosežke na bibliotekarskem, literarnem in prevajalskem področju
Ivica Križ – za uspešno raziskavo in predstavitev medičarske in svečarske obrti na Dolenjskem
2002 Ana Blažič – za uspehe pri razvoju visokošolskega študija in pri ustanovitvi prve visokošolske ustanove na Dolenjskem
Zdenko Picelj – za uspehe pri razvoju Dolenjskega muzeja
2003 Borut Križ – za uspehe pri raziskovanju in popularizaciji novomeške prazgodovine
2004 Felicijan Pevec – za uspehe pri urejanju in vodenju knjižnice frančiškanskega samostana
Smiljan Trobiš – za uspehe na kulturnem in literarnem področju
2005 Matjaž Berger – za pomembne uspehe pri razvoju gledališkega ustvarjanja na Dolenjskem in za kakovostno delo z mladimi
2006 Marjanca Kočevar – za pomembnejše trajne uspehe na literarnem področju
2007 Marijan Dović – za pomembnejše trajne uspehe na kulturnem področju
Milan Markelj – za pomembnejše trajne uspehe na literarnem in novinarskem področju
2008 Rosana Hribar in Gregor Luštek – za pomembnejše trajne uspehe na področju sodobne izrazne plesne umetnosti
Janko Orač – za pomembnejše trajne uspehe na področju slikarstva in grafike
2009 Marijan Maznik – za zavzeto ustvarjalno in mentorsko delo v Likovno-kulturnem društvu Mavrica, ki pomembno bogati novomeško kulturno življenje
Damijan Šinigoj – za književni opus, ki nadaljuje dobro tradicijo slovenskega romanopisja, zraslo v zibelki Novega mesta in Dolenjske
2010 Nejc Gazvoda – za ustvarjalne dosežke na področju literature in filmske umetnosti
Jožica in Rudolf Škof – za uspehe na področju kulturnega ustvarjanja in širjenja kulturne dejavnosti
2011 Matjaž Matko – za pomembnejše uspehe na umetniškem in kulturno-znanstvenem področju
Žiga Virc – za pomembnejše uspehe na področju filmske umetnosti
2012 Andrej Gerbec – za pomembnejše uspehe na umetniškem področju
Majda Nemanič – za pomembnejše uspehe na področju ljudskega izročila in folklorne dejavnosti
2013 Alojzija Kristan – za pomembnejše trajne uspehe na področju razvijanja in širjenja bralne kulture
Majda Pungerčar – za pomembnejše uspehe na področju raziskovanja in popularizacijo zgodovine Novega mesta
2014 Rasto Božič – za pomembnejše uspehe na kulturnem in publicističnem področju
2015 Daniel Brkič – za prenovo Mordaxove kapele
2016 Barica Smole – za pomembnejše trajne uspehe na literarnem področju
Marjan Hren – za pomembnejše trajne uspehe na kulturnem in literarnem področju ter pri ohranjanju kulturne dediščine
2017 Ana Marij Kozlevčar – za dolgoletna prizadevanja in uspehe na prosvetnem in humanitarnem področju ter na področju socializacije Romov
Aleš Makovec – za uspehe na glasbenem področju
2018 Samo Kralj – za pomembne trajne uspehe na področju likovne umetnosti in izviren pristop k umetniški dokumentarni publicistiki
2019 Nataša Mirtič – za pomembnejše trajne uspehe na področju grafične likovne umetnosti

Maksimiljan Starc – za pomembnejše trajne uspehe na kulturnem in literarnem področju ter za pomemben prispevek k širjenju in poznavanju različnih kulturnih zvrsti

2020 Hamo Čavrk

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. seznam nagrajencev med leti 1954 in 1989 povzet po takratnih številkah Dolenjskega lista
  2. 2,0 2,1 2,2 podatek vzet iz Dolenjskega biografskega leksikona

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]