Trdinov vrh

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Trdinov vrh
Pogled s košenice na slovenki strani
Najvišja točka
Nadm. višina1178 mnm
Koordinate45°46′N 15°19′E / 45.77°S 15.32°V / 45.77; 15.32
Geografija
LegaRajakovići,  Hrvaška
(točka vrha)
GorovjeGorjanci (najvišji vrh)
Betonski razgledni stolp na vrhu
Cerkev sv. Jere
Cerkev sv. Elije
Telekomunikacijski stolp
Vojašnica Trdinov vrh

Trdinov vrh (hrvaško Sveta Gera) je 1178 metrov visok hrib, ki predstavlja najvišji vrh Gorjancev (hrvaško Žumberak oz. Žumberačka gora). Je priljubljena izletniška točka tako slovenskih kot hrvaških pohodnikov. Po vrhu poteka meddržavna meja med Slovenijo in Hrvaško, natančneje med naselji Gabrje in Cerov Log na slovenski strani in Rajakovići na hrvaški. Iz Gabrja in Rajakovićev pripeljeta na vrh tudi makadamski cesti. Sama točka vrha, ki jo obeležuje visok betonski razgledni stolp, se nahaja na hrvaški strani, prav tako pa tudi Cerkev sv. Elije (sv. Ilije), na slovenski pa Vojašnica Trdinov vrh, v kateri je od leta 1991 nastanjena Slovenska vojska. Na slovenski strani se nahaja Cerkev sv. Jere (uradno v Gabrju), po kateri je hrib dobil tako slovensko (do preimenovanja leta 1923) kot hrvaško ime, ter telekomunikacijski stolp (uradno v Cerovem Logu). Na severnem pobočju (v Cerovem Logu) se nahaja pragozd Trdinov vrh, ki se vzpne skoraj do vojašnice.

Pod Trdinovim vrhom, vzhodno od sv. Miklavža, izvira potok Pendirjevka.

Ime[uredi | uredi kodo]

Prvotno vrh ni imel imena, ampak so ga domačini poimenovali opisno, po cerkvi sv. Jere kar Vrh svete Jere. Starejši nemški in madžarski viri so vrh imenovali St. Geraberg ali Gorianc.[1][2][3][4][5]

Leta 1922 so Slovenci vrh poimenovali po Janezu Trdini.[6], Slovesnost (krst) se je zgodila leto pozneje, 15. avgusta 1923.

Kronološki pregled[uredi | uredi kodo]

  • 1447 - prva omemba cerkve sv. Jere
  • 1530 - začetek selitve Uskokov v Žumberak in s tem verjetno povezana gradnja cerkve sv. Elije
  • 1802 - opuščena cerkev sv. Jere
  • 1889 - markirana prva planinska pot na vrh na pobudo Johannesa Frischaufa
  • 1899 - urejeno prvo razgledišče
  • 1905 - markirana pot iz Novega mesta
  • 1923 - vrh Sveta Jera preimenovan v Trdinov vrh na pobudo Ferdinanda Seidla
  • 1934 - ob triangulacijskem stebru postavljena 21 metrov visoka lesena piramida
  • 1960 - postavljen nov, 15 metrov visok betonski stolp
  • 1968 - zgrajena cesta na Trdinov vrh s slovenske strani in za tem zgrajen vojaški objekt Jugoslovanske vojske
  • 1980 - pravno zavarovan pragozd Trdinov vrh
  • 1984 - postavljen 90 m visok telekomunikacijski stolp
  • 1991 - JLA zapusti vojaški objekt, s soglasjem Hrvaške ga zasede Teritorialna obramba Republike Slovenije
  • 1992 - predstavljene razvaline cerkve sv. Elije
  • 1993 - predstavljene razvaline cerkve sv. Jere in urejen nadstrešek z zvonom
  • 1993 - zgrajena cesta na Trdinov vrh s hrvaške strani
  • 1999 - ustanovljen Park prirode Žumberak – Samoborsko gorje na hrvaški strani

Oddajani programi[uredi | uredi kodo]

FM radio
Frekvenca Moč (ERP) RDS Program
90.9 MHz 7.5 kW PRVI Radio Slovenija - 1. program
94.6 MHz 1 kW SRAKA Radio Sraka
97.6 MHz 10 kW VAL 202 Val 202
100.6 MHz 11.2 kW ARS Ars
103.0 MHz 5 kW AKTUAL D Radio Aktual Dolenjska
106.6 MHz 15 kW KRKA Radio Krka
Digitalni radio (DAB+)
Blok Frekvenca (MHz) Multipleks Programi ERP (kW) Sevalni diagram
krožna (ND) /
usmerjena (D)
Polarizacija
horizontalna (H) /
vertikalna (V)
10D 215,072 R1[7]
  • Prvi program
  • Val 202
  • Ars
  • Radio Slovenia International
  • Radio Ognjišče
  • Hitradio Center
  • Radio 1
  • Radio 1 80-a
  • Rock Radio
  • Radio City
  • Radio Študent
  • Radio Salomon
  • Radio Veseljak
  • Radio NET FM
  • Radio Ekspres
  • Radio Aktual
? D V
Frekvenca
(MHz)
Multipleks Programi v multipleksu Polarizacija
horizontalna (H)
vertikalna (V)
Zaščitni interval
225,648 MULTIPLEX R2 E
  • Radio Maribor
  • Pomurski madžarski radio
  • Radio Krka
  • Koroški radio
  • Radio Ptuj
  • Radio Murski val
  • Radio Sraka
  • Radio Maxi
  • Radio Aktual Kum
  • Radio Celje
  • Radio Velenje
  • Štajerski val
  • Radio BOB
  • Radio Antena
  • Radio Fantasy
V 3A
Digitalna televizija (DVB-T)
Kanal Frekvenca
(MHz)
Multipleks Programi ERP 
(kW)
Sevalni diagram
krožna (ND) /
usmerjena (D)
Polarizacija
horizontalna (H) /
vertikalna (V)
32 562 MULTIPLEX A
  • SLO 1
  • SLO 2
  • SLO 3
  • TV MARIBOR
  • TV KOPER
  • VAS KANAL
100 ND H
Analogna televizija (izklopljena 01. 12. 2010)
Kanal Frekvenca 
(MHz)
Program Polarizacija
horizontalna (H)/
vertikalna (V)
35 586,25 TV Slovenija 1 H
50 706,25 TV Slovenija 2 H
41 634,25 Vaš kanal H
29 538,25 Pop TV V
69 858,25 Kanal A H

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Annalen des Naturhistorischen Museums in Wien, Naturhistorisches Museum (Austria), Dunaj, 1898., vol. 13., str. 21. (204.) (nemško)
  2. Klute, Fritz. Handbuch der geographischen Wissenschaft, Akademische Verlagsgesellschaft Athenaion, Potsdam, 1931., vol. 3., str. 186. (nemško)
  3. Rudolf trónörökös ő cs. és kir. Fensége, József főherczeg ő cs. és kir. Fensége, Fülöp Szász-Koburg-Gothai herczeg ő Fensége. Az Osztrák-Magyar Monarchia Irásban és Képben, VI. Karinthia és Krajna, del Krajna tájképekben, Magyar Királyi Államnyomda Kiadása, Budimpešta, 1891., vir: Kempelen Farkas Digitális Tankönyvtárat (madžarsko)
  4. Karst [2] v: Meyers Großes Konversations-Lexikon, Bd. 10., Leipzig, 1907., str. 680-681. (nemško)
  5. Flora von Südbosnien und der angrenzenden Hercegovina‎, pisatelja dr. Günther Ritter Beck von Mannagetta und von Lerchenau, 1890., str. 21. (nemško)
  6. Planinski vestnik, št. 9, letn. 22, leto 1922, str. 144
  7. http://www.rtvslo.si/dab/vprasanja_in_odgovori#tehnicni_parametri

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]