Trapist (sir)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Trapist
RegijaFrancija
Belgija
Bosna in Hercegovina
ZDA
Industrijska proizvodnja:
Madžarska, Nemčija, Hrvaška, Avstrija, Slovenija
Teksturapoltrdi sir
Vsebnost maščobpolnomasten ali polmastni
Dimenzije16 do 18 cm (premer)
5 do 8 cm (višina)
Teža1 do 1,5 kg
Čas staranja5 do 12 tednov
Trapist

Trapist je vrsta poltrdega sira, ki so ga tradicionalno izdelovali menihi trapisti.

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

Trapist je po vsebnosti maščobe lahko polnomasten ali polmasten sir. Sir izdelujejo v obliki hlebčkov, premera 16 do 18 cm in višine 5 do 8 cm, težkih od 1 do 1,5 kg. Sir ima fino gibko testo. Na površini ni mazav, skorja je gladka, tanka in zlatorumena, lahko s prisušeno rdečo mažo. V testu skoraj ni očesc, če pa so, so v velikosti leče, s premerom 2 do 3 mm. Testo je primerno za rezanje, gibko, plastično, masleno rumene barve, prerez pa gladek in sijoč. [1] Sir ima mil, slasten, rahlo kiselkast okus in vonj. Trapist ima lahko v maščobni snovi vsebnost absolutne vode okoli 48 odstotkov, od 55 do 58 odstotkov vode v nemaščobni snovi, ter 1,6 do 2,5 odstotkov soli.[2] Čas zorenja je 5 do 12 tednov.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Trapist izvira iz Francije (trapistovski samostan Port de Salut), od koder so ga v srednjo Evropo prinesli redovniki trapisti[3].

Proizvodnja[uredi | uredi kodo]

Tehnologija za izdelavo trapista je izpeljana iz tehnologije za sir Port du Salut, vendar javnosti originalni recept ni znan. Trapist izdelujejo v več različicah, ki se razlikujejo po teksturi testa, (poltrdi ali trdi sir za rezanje), po obliki in razporeditvi očes (okrogla očesca ali redke razpoke, redko posejana očesa), skorja je lahko suha ali ima zasušeno rdečo mažo, lahko je tudi parafinirana. Danes sir trapist, po tradicionalnem receptu, proizvajajo v samostanih reda v Franciji in Belgiji, ponekod v ZDA ter v Banja Luki v BIH.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Žugman Širnik, Manja (2012). Potepanja po Bosni in Hercegovini. Založba Morfem d.o.o. str. 14. COBISS 262643456. ISBN 978-961-6840-73-6.
  2. Renčelj, Stanko, Siri nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995
  3. Veliki splošni leksikon; knjiga 19, DZS, Ljubljana, 2006

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Orešnik, Irena; Polak, Mojca; Visočnik, Matevž Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 (COBISS)
  • Žugman Širnik, Manja Potepanja po Bosni in Hercegovini, Založba Morfem d.o.o., Jezero, 2012 (COBISS)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]