Pridnjestrska republika

Приднестрóвская Молдáвская Респýблика Pridnjestrska moldavska republika
Himna: Slavimo te, Pridnjestrovje
Pridnjestrska republika v okviru Moldavije
Glavno mesto (in največje mesto)		Tiraspol 46°50′N, 29°37′E
Uradni jeziki		moldavščina, ruščina, ukrajinščina
Upravljanje		mednarodno nepriznana predsedniška republika
-	predsednik:	Igor Smirnov
de facto neodvisnost
-	deklaracija neodvisnosti:	2. september 1990
-	pridnjestrska vojna:	2. marec-21. julij 1992
Površina
-	skupaj:	4,163 km² (115.)
-	voda (%):	2,35
Prebivalstvo
-	ocena 2007:	537.000
-	štetje 2004:	555.347
Valuta		Pridnjestrski rubelj1 (PRB)
Časovni pas		EET (UTC+2)
-	poletni (DST):	EEST (UTC+3)
Vrhnja domena (TLD)		brez domene2
Klicna koda		+373
1	V krajih pod nadzorom Moldavije in v varnostni coni je veljaven moldavski lev.
2	Uporabljata se domeni .ru in .md.

Pridnjestrska republika (uradno Pridnjestrska moldavska republika; znana tudi kot Transnistrija, Pridnjestrovje) je odcepljena republika v okviru mednarodno priznanih meja Moldavije. Sicer mednarodno nikjer priznana država in kot taka de jure del Moldavije, ima republika de facto neodvisnost in deluje kot država: organizirana je kot predsedniška republika, upravljajo jo vlada, parlament, oborožene sile, policija in poštni sistem. Oblasti so po odcepitvi sprejele ustavo, zastavo, državno himno in grb.

Pridnjestrska republika v okviru Moldavije leži pretežno med reko Dnjester in ukrajinsko mejo. Po razpadu Sovjetske zveze je republika ob podpori Rusije razglasila neodvisnost, ki je marca 1992 vodila v pridnjestrsko vojno z Moldavijo, naposled je bila končana z razglasitvijo premirja julija 1992. Del dogovora je bila ustanovitev tristranske Komisije skupnega nadzora, ki vzdržuje stabilnost v demilitariziranem tamponskem pasu v 20 krajih na obeh bregovih reke. V kasnejšem času je veljalo neprekinjeno premirje, a je politični položaj regije še nerešen, v praksi pa je ta neodvisna.

Republika je večkrat primerjana z drugimi območji zamrznjenega konflikta, ki so se razvila iz procesa razpada in osamosvajanja nekdanjih sovjetskih republik: Gorski Karabah, Abhazija in Južna Osetija.