Toul

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 48° 41’ severne širine, 5° 54’ vzhodne dolžine

Občina Toul
Katedrala sv. Štefana, Toul

Grb
Lega
Zemljepisna dolžina: 05° 53' 30" E
Zemljepisna širina: 48° 40' 30" N
Uprava
Država Francija
Regija: Lorena
Departma: Meurthe-et-Moselle (podprefektura)
Okrožje: Toul
Kanton: Toul-Jug
Toul-Sever
Interkomunaliteta: Skupnost občin Toulois
Župan: Nicole Feidt
(2001-2008)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 200 m–400 m
(povpr. 215 m)
Površina kopnega:¹ 30,59 km²
Prebivalstvo
(1999)
16.945
 - gostota: (1999) 554/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 54528/ 54200:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Toul (nemško Tull) je naselje in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Meurthe-et-Moselle. Leta 1999 je naselje imelo 16.945 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v severovzhodni Franciji med reko Mozelo in kanalom Marna-Ren, 23 km zahodno od Nancyja.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v regiji

Toul je sedež dveh kantonov:

Naselje je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih dveh vključeni še kantoni Colombey-les-Belles, Domèvre-en-Haye in Thiaucourt-Regniéville s 64.841 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Kraj, v rimskem obdobju poznan kot Tullum Leucorum, je bil središče galskega plemena Leuci.

S sporazumom v Meerssenu leta 870 je Toul postal del Vzhodne Frankovske, kasnejšega Svetorimskega cesarstva. V visokem srednjem veku je postal svobodno cesarsko mesto. Leta 1552 ga je aneksiral francoski kralj Henrik II., kar je bilo potrjeno na Vestfalskem miru 1648. Tedaj je postal del francoske province Tri škofije, ki sta jo poleg njegove, ustanovljene že okoli leta 365, ukinjene 1807, tvorili še škofiji v Metzu in Verdunu.

V začetku 18. stoletja je bil Toul pod Vaubanom močno utrjen in vklopljen v obrambni sistem Francije. Med francosko-prusko vojno ga je 23. septembra 1870 zavzela nemška vojska.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]