Toplogredni plini

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Letalsko onesnaževanje. Pri izgorevanju kerozina nastajajo veliki izpusti CO₂.

Toplogrêdni plíni ali plíni tôple grêde so plini, ki povzročajo učinek tople grede v Zemljinem ozračju. Nekateri tudi uničujejo ozonski plašč in s tem povzročajo ozonsko luknjo, vendar pojava nista neposredno povezana.

Najpogostejši toplogredni plin je ogljikov dioksid, ki predstavlja kar 80% človekovih izpustov. Poleg ogljikovega dioksida podnebje ogroža tudi metan, ki nastaja na živalskih farmah, smetiščih, pri izgorevanju fosilnih goriv, predelavi odplak in v živilski industriji. Obstaja tudi mnogo drugih toplogrednih plinov, ki se jih izpušča v manjših količinah, in so pogosto rakotvorni.

Skupna lastnost vseh toplogrednih plinov je, da Sončevemu kratkovalovnemu sevanju večinoma dopuščajo vstop v ozračje, vendar vpijejo del izhajajočega dolgovalovnega sevanja in tako segrejejo zrak. Zmerna količina toplogrednih plinov v ozračju je dobrodejna, saj bi bila brez njih temperatura na površju le okoli -18 ˚C, namesto sedanjih 15 ˚C povprečne temperature. Toda, če se v ozračje izpušča preveč omenjenih plinov se povprečna temperatura planeta postopoma viša in pojavljajo se podnebne spremembe.

[uredi] Seznam najpogostejših toplogrednih plinov

• ogljikov dioksid (CO₂)
• vodna para (H₂O_(g))
• metan (CH₄)
• CFC, HCF, PHC (tudi F plini, fluorirani ogljikovodiki)
• dušikovi oksidi (NO_x, predvsem N₂O - smejalni plin)
• žveplov heksafluorid (SF₆)

[uredi] Viri

• GORE Al. Neprijetna resnica. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 2007.

Ta članek, ki se nanaša na meteorologijo ali podnebje je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.