Teruo Nakamura

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Teruo Nakamura
1919–1979
Kraj rojstva: Tajvan
Kraj smrti: Zastava Republike Kitajske Tajvan
Pripadnost: Zastava Japonske Japonska
Veja: War flag of the Imperial Japanese Army.svg Japanska Imperialna Armada
Aktivna leta: 1943–1974
Čin: vojak
Enota: Takasago prostovoljci
Oboroženi
konflikt(i):
Bitka za Morotai

Teruo Nakamura (japonsko 中村輝夫 Nakamura Teruo), tajvanski vojak Japonske Imperialne Armade, * 1919, Tajvan, †1979, Tajvan.

Teruo Nakamura je bil na Tajvanu rojeni pripadnik Japonske Imperialne Armade za katero se je boril v drugi svetovni vojni. V svetu je leta 1975 povzročil odmevni medijski dogodek potem, ko so ga konec leta 1974 odkrili na otoku Morotai, Indonezija, po tridesetih letih skrivanja pred svetom. Kot pripadniku japonske armade mu je namreč kodeks vojaške časti prepovedoval vdajo.

Ozadje[uredi | uredi kodo]

Nakamura je kot pripadnik generacije Tajvancev, ki so živeli pod japonsko oblastjo in bili sestavni del matične, japonske države, doživel mobilizacijo v vojsko novembra leta 1943. Njegova enota (Takasago prostovoljci), ki je bila nastanjena na manjšem indonezijskem otoku Morotai, je dočakala hude spopade z vojsko ZDA, septembra 1944, ko so le ti otok zavzeli. Nakamura se je, kot še številni drugi preživeli, umaknil v gozd in se v majhni skupini skrival pred »okupatorji« otoka in čakal konec vojne, v kateri po njihovem lahko zmaga le Japonska, zato morajo le dočakati ponoven prihod svojih. Seveda so zaradi propagande verjeli, da se vseeno Američanom ne gre predajati zaradi strahotnih dejanj, ki naj bi jih ti počeli nad japonskimi zajetimi vojaki. Tako je v majhni skupini preživel vse do leta 1956, ko so se razšli in se odtlej skrival sam.

Odkritje[uredi | uredi kodo]

Nakamurino skrivališče je slučajni odkril sredi leta 1974 neki pilot. Novembra 1974 po prošnji japonske ambasade v Jakarti indonezijske oblasti organizirajo reševalno akcijo in v decembru ga aretirajo pripadniki indonezijske vojske. Tako se je po tridesetih letih zaključilo Nakamurino samostojno izgnanstvo, nakar se je vrnil v rodni Tajvan, kjer je že po štirih letih (1979) podlegel raku.

Viri, literatura[uredi | uredi kodo]

  • Beatrice Trefalt: »Japanese Army Stragglers and Memories of the War in Japan«, 1950-1975, London: Routledge 2003, stran 160 ISBN 0415312183

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]