Teotihuacán
| Teotihuakán | |||||
|
|||||
 Teotihuacán in njegovo vplivno območje
|
|||||
| Glavno mesto | Teotihuacán | ||||
| Religija | poganstvo | ||||
| Politična struktura | Mestna država | ||||
| Zgodovinsko obdobje | zgodnji srednji vek | ||||
| - | ustanovitev | 2. stoletje pr. n. št. | |||
| - | ukinitev | 8. stoletje | |||
Teotihuacán (izgovorjava: Teōtī'wacān), nekdanje kamenodobno mesto in država v Srednji Ameriki približno med 2. st.pr.n.š. in 8. stoletjem n.š. Teotihuacán je imel kot kamnito mesto z razvitostjo gradnje piramid, lončarstva in religije velik kulturni vpliv na civilizacije v Srednji Ameriki oziroma ob Mehiškem zalivu.
Vsebina |
Ime in etimologija[uredi]
Beseda Teotihuacán v azteškem jeziku pomeni »mesto bogov« in z njo so kasnejše indijanske skupnosti poimenovale ruševine mesta Teotihuacán. Izvorno ime mesta se ni ohranilo, določeno povezavo pa morda lahko najdemo pri Majih. V njihovi pisavi se na mesto Teotihuacán nanaša znak, ki se prebere kot puh in pomeni »trstičje«.[1]
Zgodovina[uredi]
Mestna država Teotihuacán se je razvila na ozemlju današnje osrednje Mehike.[2] Mesto je svojo značilno podobo dobivalo med 1. st.pr.n.š. in 250 n.š. [3] Na vrhuncu svoje moči (med leti 200 in 650 n.š.) je mesto Teotihuacán obsegalo 20 km2 in je verjetno imelo med 125.000 in 200.000 prebivalcev[4] in je tedaj spadalo med največja mesta na svetu. Sredi prvega tisočletja je mesto dobilo vodilno kulturno vlogo v Srednji Ameriki, v začetku 8. stoletja pa je doživelo nagel zaton.[5]
Družba[uredi]
Teotihuacánska družba je že bila razslojena na bojevniški in svečeniški razred ter na trgovce in obrtnike. [6] V mestu sta bila razvita lončarska obrt in obdelovanje obsidiana, v okolici mesta pa so se ukvarjali tudi z rudarstvom.[4] Prebivalci Teotihuacána še niso poznali pisave.
Kultura[uredi]
.jpg)
Arhitektura[uredi]
Osrednja skoraj 5 km dolga avenija v mestu se danes imenuje Avenija smrti, ob njej pa se nahajata dve orjaški kamniti piramidi.[4] Piramida Sonca je s svojimi 210 metri dolgimi stranicami in 65 metri višine ena največjih piramid na svetu.[7][6] V mestu sta se nahajali še dve večji piramidi (Mesečeva piramida in Piramida Pernate kače).[2] Piramida Sonca in Mesečeva piramida sta bili v resnici posvečeni vodnim božanstvom, Azteki pa so jih zmotno povezali s soncem in luno.[6] Bivalne zgradbe so bile preprostejše in niso imele oken.[6] Mesto je bilo grajeno v skladu z astronomskimi vzporednicami. Načrt mesta tako odraža značilnosti ozvezdja Plejade.[8]
Religija[uredi]
Teotihuacán je morda rojstni kraj dveh ključnih božanstev predkrščanske Srednje Amerike. Najbolj čaščeno božanstvo v mestu je bilo »Božanstvo groma« (kasnejši azteški Tlaloc), ki so mu ob praznovanju vrnitve pomladi darovali tudi človeške žrtve. [7] Zelo pomembno je bilo tudi božanstvo »Pernata kača«, ki so ga kasnejše srednjeameriške civilizacije imenovale Quetzalcóatl.[9] Miller in Taube sta sestavila listo osmih pomembnejših božanstev, ki so jih častili prebivalci Teotihuacána:[10]
- Gromovnik- »Tlaloc«;
- Velika boginja;
- Pernata kača- »Quetzalcoatl«;
- Staro božanstvo;
- Kača vojskovanja;
- Zamreženi jaguar;
- Božanstvo Pulque;
- Debelo božanstvo.
Kulturni vplivi[uredi]
Mesto je imelo četrti, poseljene s tujci, med njimi pa so bili pogosti prebivalci kultur Veracruz in Monte Albán.[8] Kulturni slog Teotihuacána je bilo moč čutiti ob Mehiškem zalivu in vse do Gvatemale.[4] Močno je vplival tudi na Tolteke in Azteke in po njegovem načrtu je nastal tudi načrt tolteške prestolnice Tollan.[2]
Sklici in opombe[uredi]
- ^ Mathews & Schele (1997): str. 39
- ^ 2,0 2,1 2,2 Hamnet (1999): str. 37.
- ^ Teotihuacan. Heilbrunn Timeline of Art History. Department of Arts of Africa, Oceania, and the Americas, The Metropolitan Museum of Art Source: Teotihuacan | Thematic Essay.
- ^ 4,0 4,1 4,2 4,3 Mason (2000): str. 27.
- ^ Hamnet (1999): str. 37-39.
- ^ 6,0 6,1 6,2 6,3 Brown (2000): str. 13.
- ^ 7,0 7,1 Mason (2000): str. 28.
- ^ 8,0 8,1 Mason (2000): str. 29.
- ^ Hamnet (1999): str. 39.
- ^ Miller & Taube (1993): str. 162-163.
Viri[uredi]
- Brown Jonathan C. (2000). Latin America: A Social History of the Colonial Peroid. Harcourt College Publishers.
- Hamnett Brian (1999). A Concise History of Mexico. Cambridge University Press.
- Mason Antony (2001). Ancient civilisations of: The Americas. Toucan Books Ltd, London.
- Mathews, M. & Schele, L. (1998). The Code of Kings: The Language of Seven Sacred Maya Temples and Tombs. New York: Scribner. ISBN 0-684-80106-X. OCLC 37819972.
- Miller, Mary & Taube, Karl (1993). The Gods and Symbols of Ancient Mexico and the Maya: An Illustrated Dictionary of Mesoamerican Religion. London: Thames & Hudson. ISBN 0-500-05068-6. OCLC 27667317.
