Teodor Szécsényi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
grof Teodor Szécsényi.

Teodor pl. Szécsényi grof Sárvárja, in Felsövidéka (madžarsko Szécsényi Tivadar de Sárvár et Felsövidék), madžarski politik, kraljev tajni svetovalec, veleposestnik *12. marec 1837, ????, † 17. junij 1912, Pöstyén.

Grof Teodor Szécsényi se je rodil 12. marca 1837 huzarskemu polkovniku in kraljevemu tajnemu svetniku grofu Palu Szécsényiju in grofici Emilii Zichy Ferarris. Ze mlad je zacel vojasko kariero, vendar je to sluzbo opustil z cinom huzarskega majorja. Konec 70. let 19. stoletja je kupil Gornjelendavsko posest in grad Grad ter prisel tja gospodarit. Porocil se je z grofico Jenny Erdöly in v zakonu se jima je rodil sin Teodor ml. Grof je bil razvetljen clovek in privrzenec demokraticnega liberalizma, zato ni cudno da je bil dober prijatelj Janosa Berketa, ki se je skupaj z svojim bratom prizadeval za podobne vrednote. V parlamentu je stirikrat zastopal okrozje Murska Sobota. Politicno udejstvovanje pa ni bilo njegov cilj.

Videl je zanemarjenost domacega kraja, nekultiviranost in druge pomanjkljivosti. Bil je v stalnem stiku z ljudmi, ki so vodili okrozje, med njimi pa uzival neomajno sposotvanje in ugled. Njegova prva velika stvaritev je bila splosna bolnisnica v Murski Soboti. Prav tako je financno popiral vrtec v Murski Soboti, ustanovljen leta 1888. Na njegovo pobudo je dala zupanija zgraditi ceste Salovci-Gornji petrovci-Vidonci, Cernelavci-Bodonci-Gornja Lendava in Petroca-Gornja Lendava. Velike zasluge ima tudi za zeleznico Murska SObota-Körmend. Ker denarja kljub zagotovilom ni bilo, je grof osebno odpotoval k ministru dosegel izpacilo za zacetek gradnje, kljub nasprotovanju ministra barona Langa. Na podrocju kmetijstva je grof Szécsényi v okraju udomacil vrsto goveda pinzgau, ki je bilo primerno za gricevnate predele. Gospodarjem je brez placila dajal na voljo drage plemenske zivali. Bil je znan po svoji dobrodelnosti in je s prispevkom 6000 kron postavil temelje soboskemu obcestvu ausburske veroizpovedi. Podpiral je okrajna gasilska drustva, pomagal je revezem in tistim, ki sta jim ogenj ali toca unicila premozenje. Iz javnega zivljenja se je umaknil leta 1905. Aktiven je postal spet leta 1910 ob organiziranju delavske stranke. zadnja njegova pomemna vloga je bila pri ustanavljanju Murskosoboske hranilnice, ki ji je zapisal 50.000 kron. Ker je bil zelo dober prijatelj z nekaterimi ustanovitelji, so mu ponudil predsednisko mesto v hranilnici, kar pa je odklonil Zato so ga izbrali za castnega predsednika. Umrl je 17. junija 1912 v Pöstyénu, pokopan pa je na gornjelendavskem pokopaliscu.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Andrej Pavlic, Biografski podatki nekaterih osebnosti okraja Murska Sobota, Zbornik Soboskega muzeja, 2008

Glej tudi[uredi | uredi kodo]