Teodolit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Risba 24 palčnega teodolita Troughton Caroline Hassler iz leta 1820

Teodolít je instrument za natančno merjenje vodoravnih in navpičnih kotov v triangulacijski mreži. Primeren je za meritve na razdaljah večjih od nekaj metrov. Največ se uporablja v geodetskih meritvah ter gradbeništvu. Sestavljen je iz daljnogleda, ki je pritrjen na dve pravokotni osi, vodoravno ali tečajno os, in navpično os. Napaka, ki določa odstopanje od pravokotnosti osi, se imenuje napaka vodoravne osi.

Prvi opis teodolita ('theodelitus') lahko najdemo v zemljemerskem učbeniku Pantometria iz leta 1571. Učbenik je napisal angleški astronom Thomas Digges, sin Leonarda Diggesa, matematika in geometra, kateremu pripisujejo tudi izum te priprave. Leonard je uvedel tudi ime, vendar izvor ni znan.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]