Tango

Za druge pomene glej Tango (razločitev).

Slovenska plesalca tanga - Blaž Bertoncelj in Andreja Podlogar

Tango je urbani družabni ples, ki izvira iz mest: Buenos Aires v Argentini ter Montevideo v Urugvaju. Danes ga plešejo na vseh straneh sveta. V posameznih državah ga zaradi manjših prilagoditev imenujejo po svoje (finski tango, japonski tango). Koren besede je latinski »tangere« (dotikati se); drugi njegov izvor iščejo v afriških izrazih za boben. Je ples v paru, plesalca ga večinoma plešeta v objemu. Prostor ali prireditev, kjer se pleše tango, se imenuje milonga.

Za tango sta značilni medsebojna komunikacija in improvizacija. Vsak gib v plesu je dogovorjen med partnerjema, v naprej naučenih figur tango ne pozna. Kljub temu imajo določene prvine svoja imena, na primer ocho (osmica), barrida, caminata, colgada, gancho, giro, media luna (polmesec), passada, piernazo, sacada, salto, soltada, tomada, volcada, voleo, itd.

Zgodovina tanga

Natančen izvor tega plesa ni raziskan, ker se je razvil spontano, bil preplet različnih vzorov in šol. Že ime je nejasno, prvič se je pojavilo okoli leta 1808 v Montevideu. Pomen besede so si razlagali različno, označeval naj bi boben, hrupni ples črncev ali zabavo, kmalu tudi ples v paru. Po nekaterih teorijah naj bi bilo ime izposojeno iz afro-kubanske besede »tangana«. V Braziliji so tudi kubansko habanero imenovali tango, toda že pred 1. svetovno vojno se je iz brazilske habanere razvila milonga, kot predhodnica današnjega tanga. Ples milonga je bil na zelo slabem glasu, zato so ga skušali pod novim imenom napraviti primernega za družabni ples. Zaradi argentinskih značilnosti je postala milonga, potem ko se je spremenila v tango, bolj sentimentalna. Rojstno mesto pravega tanga je na zahodni obali La Plate v Buenos Airesu, zato tango imenujemo tudi argentinski tango. Evropo je začel osvajati leta 1907, ko so se argentinski študenti odločali za študij v Evropi. Pariz ga je kot prva prestolnica prevzel in po svoje kultiviral. Za tango so sprva menili in pisali, da je pohujšljiv. Camille de Rhynal ga je oblikoval v družabni ples, zmagovito leto za tango pa je bilo 1912. K njegovi popularizaciji je prispeval veliko tudi film, ter v njem nastopajoči nepozabni filmski igralci in plesalci: Italijan Rodolfo Valentino, Argentinec Carlos Gardel, kasneje Al Pacino in drugi.

Tango v Sloveniji

Kot družabni ples se v Sloveniji pleše redko, čeprav je bil dokumentirano uveljavljen že nekaj let pred prvo svetovno vojno. Uveljavljali so ga šolani plesni učitelji, ki so prišli iz severne Italije leta 1899. V nekaj letih je postal popularen v večjih središčih, predvsem v Ljubljani in njenih plesnih dvoranah: v Narodnem domu, Unionski dvorani, Kazini in na Taboru. Vrhunec je doživel tik pred prvo svetovno vojno, čeprav ga niso smeli plesati oficirji v uniformah; javno ga je napadala še katoliška duhovščina, celo tedanji škof Anton Bonaventura Jeglič. Po prvi svetovni vojni je njegov pomen najprej nekoliko upadel, čeprav so ga poznali celo na posameznih vaških veselicah, za tem se je razvijal kot popularen družabni ples do začetka nove vojne. Po njej so ga preglasili novi plesi iz ZDA. Po drugi svetovni vojni je bila uveljavljena standardna, evropsko-ameriška različica tanga. Argentinski tango je postal vedno bolj priljubljen v zadnjem desetletju 20. stoletja, posebej v večjih mestih Slovenije. Znova ga je začel uveljavljati kot sodoben ples učitelj Uroš Andič leta 1996, ko se je vrnil iz ZDA. Za njim so se razcvetele številne šole in milonge ter praktike. Pogosto se pod imenom tango še pleše kaj drugega. Zato večina razlikuje argentinski tango z različicami od klasičnega, hitrega, počasnega, tanga v ritmu valčka, novega tanga. Ob argentinskem v plesnih šolah po Sloveniji med standardnimi plesi učijo evropski »tango«. Za argentinski tango so značilni posebna drža, veliko improvizacije, prilagajanje, samostojno delo nog, menjalni koraki, včasih figure in prestopanje na mestu. Plesalca menjata hitre in počasne, daljše in krajše korake. Argentinski tango postaja priljubljen med kulturniki. Njegova ambasadorka in promotorka je slovensko francoska pisateljica Brina Švigelj Merat (Brina Svit). Med slikarji ga je upodobil Erik Lovko; izšel je poseben katalog njegovih risb. Argentinski tango je na listi nesnovne dediščine UNESCO.

Tango v Sloveniji - Umetnost

Najbolj odmevna plesalca in koreografa ter uveljavljena učitelja tanga v Sloveniji sta svetovna prvaka Blaž Bertoncelj in Andreja Podlogar - BA Tango. Kot koreografa in plesalca sta sodelovala pri različnih projektih v Sloveniji in izven nje. Skupaj z drugimi umetniki sta postavila na odrske deske tudi predstave: Tango Loco, Tango Prohibido, Tango e-mocion in Harmonia. Pomagata pri promociji tanga izven središč, na prireditvah, kakršna je bila leta 2007 Tango Medango v Medani. Posebej se je s tangom in njegovo nadgradnjo izkazal mariborski balet, s predstavo Edwarda Cluga Tango. Številni uveljavljeni ansambli in nove zasedbe igrajo tango glasbo v Sloveniji: Astorpia Tango kvintet, Kvintet Piazzolleky, Distango, Funtango, ženska zasedba Las Felinas del Tango. Poseben festival tanga je že večkrat organizirala Idrija. V Ljubljani posamezne plesne šole redno organizirajo pomladne festivale tanga, ki so postali tradicionalni. Argentinski tango je našel prostor v Novi Gorici, Kranju in drugih krajih.

Kako plešemo tango

Stil tanga se razlikuje od ostalih standardnih plesov. V osnovnem izvajanju ni niti dviganja niti spuščanja. Pri najpogosteje plesanem stilu tanga, tangu milongueru, noge ne gredo več vzporedno, pač pa nekoliko diagonalno glede na telo, pri čemer v koraku naprej vodi desna stran telesa, v koraku nazaj pa leva. Tudi drža se razlikuje od drže pri ostalih plesih. Plesalka je pri tangu še bolj pomaknjena na desno stran. Levo roko položi prilagojeno zaprti ali odprti drži na plesalčevo desno nadlaket plesalca ali za njegov vrat. Drža se med figurami prilagaja. Spojeni roki (njena desnica in njegova levica) se drži nekoliko nižje. Kolena so zrahljana, nekoliko spuščena, toda ne zvita. Nogo se pogosto premika v boku, ne samo v kolenu.

Stili

Vsak plesalec tanga razvije svoj lasten stil plesa, določeni stili plesanja pa so opisani z izrazi

• Tango milonguero - ples v zaprti drži, ki temelji na tesnem stiku med plesalcema Primer
• Tango de Salon (salonski tango) - eleganten ples, pri katerem se objem praviloma ne odpre Primer
• Tango Nuevo - sodobnejša oblika tanga v razrahljanem objemu Primer
• Tango Fantasia ali Show - odrska različica argentinskega tanga Primer

Glej tudi

• Tango (glasba)
• Milonga
• La Cumparsita
• Astorpia Tango kvintet
• Blaž Bertoncelj in Andreja Podlogar - BA Tango
• Latinsko-ameriški plesi
• Seznam družabnih plesov

Zunanje povezave

• Todo Tango
• Very Tango
• Tangeros
• Tango Slovenija
• Tango.si
• MaTango