Triglavski narodni park
Tríglavski národni párk (TNP) leži na območju severozahodne Slovenije, natančneje Julijskih Alp. Je edini narodni park v Sloveniji in v njem velja poseben naravovarstveni režim, ki je strožji kot v krajinskih parkih. Na območju parka prevladuje visokogorski kras. Rastlinstvo v parku je značilno alpsko, vendar so zaradi bližine Jadranskega morja in vpliva sredozemskega podnebja na jugozahodnem delu parka prisotne tudi rastline iz tega območja. Park po površini meri 83.807 ha, njegova najvišja točka je Triglav s 2864 m, najnižja površinska pa Tolminka s 180 m.
Park je bil poimenovan po Triglavu, najvišji slovenski gori, ki leži skoraj v središču parka.
[uredi] Zgodovina
- Zamisel za nastanek: avgusta 1908 je skupinica mož prehodila del Doline Triglavskih jezer. To so bili uradni udeleženci ogleda, ki ga je na pobudo seizmologa in naravoslovca Albina Belarja razpisalo državno gozdarsko oskrbništvo v Radovljici. Do uresničitve Belarjevega predloga za ustanovitev Naravovarstvenega parka nad Komarčo pa ni prišlo, ker za to ni bilo pravne podlage. Tedanji zakonski predpisi tudi niso dopuščali omejevanja paše. Tako smo zamudili s tem neuresničenim predlogom imeti prvi narodni park v Evropi.
- Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri Muzejskem društvu je leta 1920 Pokrajinski vladi za Slovenijo predložil znameniti Spomenico, katere zahteva je bila ustanovitev varstvenih parkov po zgledu drugih držav.
- Ustanovitev Alpskega varstvenega parka se je leta 1924 (Površina 1.400 ha) posrečilo Odseku za varstvo prirode in prirodnih znamenitosti in Slovenskemu planinskemu društvu za samo 20 let.
- Prvič je bilo uporabljeno ime Triglavski narodni park leta 1926. Zasluga za to gre profesorju Franu Jesenku, ki je 30. maja v dnevniku »Jutro« spregovoril o znamenitostih Triglavskega narodnega parka.
- Po izteku 20 letne pogodbe so ponovno ustanovitev parka ovirali predvsem pašniški interesi in nedorečenost v zvezi s pristojnostjo razglašanja parka.
- Ljudska skupščina Ljudske Republike Slovenije je dne 26. maja 1961 sprejela Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park pod imenom Triglavski narodni park (Površina 2.000 ha).
- Razširitev Triglavskega narodnega parka je bila sprejeta 27. maja 1981 z Zakonom o Triglavskem narodnem parku (Površina: 83.807 ha oz. 838,07 km2).
[uredi] Zakonska zaščita parka
Poleg Zakona o TNP varujejo ta edinstveni alpski svet Ustava Republike Slovenije (členi 71, 72 in 73), zakon o varstvu okolja, zakon o ohranjanju narave, zakon o vodah, kmetijsko-gozdarski in drugi zakoni ter Alpska konvencija z njenimi protokoli. Najnovejša usmeritev pa izhaja iz Seviljske strategije za biosferne rezervate, ker je UNESCO julija 2003 razglasil Julijske Alpe za biosferni rezervat.
[uredi] Hidrologija Triglavskega narodnega parka
V Triglavskem narodnem parku sta dve večji razvodji:
- reke Soče, ki izteka v Jadransko morje
- reke Save, ki izteka proti Črnemu morju
Na pretežno razgibanem terenu gorskega krasa so omembe vredni tudi številni stalni slapovi. V posoškem delu parka so slapovi številčnejši.
Največje jezero Triglavskega narodnega parka je Bohinjsko jezero[1], ki je tektonsko-ledeniškega nastanka. Znana so manjša Triglavska jezera. Eno izmed njih je tudi Črno jezero, od koder ponika voda proti slapu Savice. Visoko v gorah so tudi Kriška in Krnsko jezero [2].
za podrobnejši opis glej Hidrologija Triglavskega narodnega parka
[uredi] Živi svet v Triglavskem narodnem parku
Triglavski narodni park združuje na svojem območju izredno raznolikost ekosistemov. Zajema ostro visokogorje s svojim značilnim rastjem in življenjem, v vmesnih dolinah srečujemo prijaznejše okolje, na južni strani pa se na posameznih mestih pojavlja vpliv morja.
za podrobnejši opis glej Živi svet v Triglavskem narodnem parku
[uredi] Jame in jamarstvo v Triglavskem narodnem parku
Velik del Triglavskega narodnega parka sestavljajo močno zakraseli zgornjetriasni karbonati. Površje je glaciokraško, na visokogorskih planotah najdemo številne vhode v kraška brezna, ki ponekod vodijo preko kilometra globoko v masiv. Razvoj visokogorskih jam je tesno povezan s pleistocenskimi poledenitvami. Območje parka je eno najbolj vročih jamarskih raziskovalnih področij na svetu. Prve jame so raziskali že v 20. letih prejšnjega stoletja, sedaj pa je v parku registriranih kar 637 jam.
za podrobnejši opis glej Jame in jamarstvo v Triglavskem narodnem parku
[uredi] Nekdanje in sodobne dejavnosti v parku
V Triglavskem narodnem parku so bile v preteklosti zlasti pomembne štiri gospodarske dejavnosti: fužinarstvo, oglarstvo, planšarstvo in gozdarstvo. Današnji človekov vpliv je v osrednjem delu parka pretežno sezonski - poleg planšarstva in gozdarstva ima pomemben vpliv tudi turizem.
[uredi] Naravne zanimivosti v parku
[uredi] Okoli Triglava
- Triglav - na vrhu stoji Aljažev stolp. Tja ga je dal postaviti triglavski župnik Jakob Aljaž z Dovjega leta 1895.
- Triglavska severna stena je široka 3 km in visoka čez 1000 m in je največja v Vzhodnih Alpah.
- Dolina Vrata vodi do Triglavske severne stene. V njej stoji spomenik na padle partizane gornike med 2. svetovno vojno.
- Slap Peričnik v Vratih je zaščiten ko naravni spomenik. Pada čez konglomeratne stene v dveh stopnjah: spodnaja je visoka 52 m, zgornja pa 16 m.
- Dolina Kot
- Dolina Krma
- Triglavski ledenik
- Triglavsko brezno je najglobje ledeno brezno pri nas. Razkrilo ga je umikanje Triglavskega ledenika.
- Velo in Malo Polje ležita na južni strani Triglava. Velo polje je bilo v času prvih vzponov na Triglav zadnje naseljeno izhodišče pod vrhom Triglava.
- Dolina Triglavskih jezer
[uredi] Proti Bohinju
- Črno jezero leži v senčni kotanji, obdani z smrekovim gozdom. Leži nad zatrepno steno Komarča.
- Savica izvira iz spodnjega dela Komarče. Izvir je znamenit slap že od Prešernovih časov.
- Bohinjsko jezero je naše največje stalno jezero. Poleg Savice ga polni več manjših izvirov, odtok pa je začetek Save Bohinjke.
- Cerkev sv. Janeza Krstnika je najbolj znana cerkev ob jezeru.
- Stara Fužina leži v bližini jezera in je znamenita po ljudskem stavbarstvu in cerkvi sv. Pavla.
- Studor je vas prepoznavna po skupini slovenskih kozolcev.
- Korita Mostnice imajo vstop v Stari Fužini in pripeljejo v dolino Voje.
- Pršivec ima eno najglobjih brezen pri nas (Brezno pri gamsovi glavi).
- Govic je luknja v pobočju Pršivca iz katere po izdatnem dežju bruha voda.
- Potok Ribnica je izdolbel ozka in do 50 m globoka korita.
- Fužinske planine imajo udoben dostop iz Stare Fužine.
- Planina Blato je dostopna po cesti iz Fužinskih planin.
- Planina pri Jezeru ima 150 m široko, skoraj okroglo jezero.
- Črna prst leži na južnem robu Bohinja in je že dve stoletji raj za botanike.
[uredi] Pokljuka
- Visoka šotna barja: Veliko Blejsko barje, Goreljek, Šijec so najjužnejša gorska barja v Evropi
- Medvedova konta ima zahteven dostop. Pod njo se skriva Brezno pri Medvedovi konti.
- Pokljuška soteska leži v severnih pobočjih Pokljuke.
za podrobnejši opis glej Pokljuka
[uredi] Nad gorenjsko ravnino
- Vintgar je 1600 m dolga soteska, ki jo je izdolbla Radovna.
- 500 let stara lipa pri Gogalovi domačiji v Zgornji Radovni.
- 1030 let star macesen na zgornjem koncu Male Pišnice.
- Gorjanska jama ali Šimnovo brezno se skriva v podzemlju Mežakle nad vasjo Krnica.
[uredi] Visokogorje od severa
- Iz Krme: Debela peč, Tosc, Vernar, Luknja peč, Rž (gora), Kredarica
- Iz Kota: Macesnovec, Rjavina, Požgana Minarica, Vrbanova špica
- Iz Vrat: Peričnik, Stena
- Iz Krnice: Rigljica, Frdamane police, Špik, Velika in Mala Ponca, Škrlatica, Rakova špica, Dovški Gamsovec, Kriška stena, Prisank, Razor
- Martuljkova skupina iz ceste pri Gozdu Martuljku: Kukova špica, Široka peč, Visoki oltar, Velika in Mala Ponca, Špik, Frdamane police, krnica Za Akom, Martuljkovi slapovi, Beli potok,
- Prisank s stolpi, okni in Ajdovsko deklico
- Iz Tamarja: Tamar v zgornjem delu Planice, Ponce, kraški izvir Nadiže
- Jalovec, Šit, Travnik, Mojstrovka, Slemenova špica, Ciprnik, Vršič
[uredi] Visokogorje od juga
- Kriški podi, pod Križem leži naše najvišje gorsko jezero Kriško jezero
- Soča
- Iz Trente: Velika Dnina, Trentski Pelc, Srebrnjak, Bavški Grintavec
[uredi] V dolini Soče
- Korita Soče: Mala korita pri odcepu za Vrsnik, Velika korita pri odcepu za Lepeno, korita pri Kršovcu pri vasi Kal-Koritnica, levi pritok Mlinarica
- botanični vrt Alpinum Juliana
- Povirni del soške doline: Trenta, Planina za skalo je avtentičen primerek trentarske ovčje planine
[uredi] Ob zahodni meji
- Pod Mangartom: potoka Koritnica in Predelica, Mangartsko sedlo, Loška stena
- Mala in Velika Korita, Možnica, Kluže
- Prelaz Predel
- Najzahodnejši predel parka so Rombonski podi z orjaškimi kontami in skritimi brezni. V bližini Črnelske špice so jamarji odkrili tri brezna, globja od 1000 m. Med temi je brezno Čehi II. z globino 1373 m na 13. mestu na svetu.
- Proti Bovcu opazimo dva ogromna podora skalovja na obeh straneh Soče
- Planina Golobar na katero je vozila krožna žičnica za transport lesa, imenovana tolminka.
[uredi] Iz Triglava proti najnižji točki parka
- Krn ne spada med naše najvišje vrhove, je pa po relativni višini 2010 m nad Kobaridom ena naših največjih gora.
- Krnsko jezero je naše največje visokogorsko jezero in slovi po tisočih sestradanih ribic – pisancev. Voda jim daje premalo hrane, na kar niso mislili med obema vojanma, ko so jih skupaj z zlatovčico vložili v jezero.
- Dupeljsko jezero v bližini Krnskega jezera
- Jezero v Lužnici ob poti s Krna proti Tolminu
- Peske
- Rdeči rob je neizrazit vrh sestavljen iz rdečkastega zgornjekrednega lapornatega apnenca.
- Pološka jama
- Izvir Tolminke, levi pritok Soče, ki skupaj z Zadlaščico tvori, do 60 m globoka korita.
- Medvedova glava ob Zadlaščici
- Razor
[uredi] Koče in zavetišča
- Dom v Tamarju
- Koča v Krnici
- Mihov dom na Vršiču
- Koča na Gozdu pod Vršičem
- Tičarjev dom na Vršiču
- Erjavčeva koča na Vršiču
- Poštarski dom na Vršiču
- Aljažev dom v Vratih
- Dom Valentina Staniča
- Triglavski dom na Kredarici
- Tržaška koča na Doliču
- Zasavska koča na Prehodavcih
- Planinski dom pri Krnskih jezerih
- Koča pri Peričniku v dolini Vrat
- Blejska koča na Lipanci
- Kovinarska koča v Krmi
- Vodnikov dom na Velem polju
- Planinska koča na Vojah
- Koča pri Triglavskih jezerih
- Koča na Planini pri Jezeru
- Pogačnikov dom na Kriških podih
- Koča pri izviru Soče
- Zavetišče pod Špičkom
[uredi] Muzeji
- Dom Trenta
- Planšarski muzej v Stari Fužini
- Oplenova hiša v Studorju
- Pocarjeva domačija v dolini Radovne
[uredi] Cerkve
- Cerkev sv. Duha na Javorci je spomenik iz 1. svetovne vojne
- Cerkev sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru
- Cerkev sv. Pavla v Stari Fužini
- Cerkev Device Marije Lavretanske v Trenti, Na Logu
- Cerkev sv. Jožefa v Trenti
[uredi] Spomeniki
- spomenik dr. Juliusu Kugyu v Trenti
- spodnja postaja krožne žičnice na planino Golobar (imenovana tolminka) ob cesti pri Kalu-Koritnica (tehnični spomenik)
[uredi] Botanični vrtovi
[uredi] Viri
- Triglavski narodni park, dvajset let pozneje, 2001
- Naravni parki Slovenije, Borut Mencinger, ISBN 86-11-16747-3
[uredi] Zunanje povezave
- Uradna spletna stran Triglavskega narodnega parka
- Zakon o Triglavskem narodnem parku, Uradni list RS, št. 52/2010 z dne 30. 6. 2010
- Prostorski prikaz Triglavskega narodnega parka
- Triglavski narodni park
