Svetoslav Suronja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Picto infobox prétendant à un trône.png
Svetoslav Suronja
kralj
Vladanje okrog 996 –okrog 996
Naslovi kralj
knez (dux)
Predhodnik Štefan Držislav
Naslednik Krešimir III.
Gojislav
Otroci Štefan
Vladarska hiša Trpimirovići
Oče Štefan Držislav

Svetoslav Suronja, hrvaški vladar iz rodu Trpimirovićev, vladal od okrog 996 do okrog 1000, *?, † ?. [1]

Življenje[uredi | uredi kodo]

Svetoslav Suronja je bil sin hrvaškega vladarja Štefana Držislava in brat Krešimirja III. ter Gojislava. Čeprav je Štefan Držislav Svetoslava kot najstarejšega sina že za svojega življenja postavil za sovladarja, ki je imel status kneza, je bila Hrvaška, omejena predvsem na notranje ozemlje današnje Dalmacije in dela Hercegovine, preveč oslabela, zato je po Štefanovi smrti zašla v državljansko vojno. [2] [3]

Hrvaška šibkost je izhajala predvsem iz okrepljene vloge Benetk na področju vzhodnega Jadrana. Benetke so se že leta 992 sporazumele z Bizancem , istega leta pa so uspele urediti tudi odnose z Nemci. [3][4] Leta 996 so tako okrepljene Benetke Hrvaški prenehale plačevati tribut za svobodno plovbo, kar je povzročilo sovražnosti, ki so se nadaljevale tudi po Štefanovi smrti.[4]

Mlajša brata sta se Suronji uprla in prepir je prerastel v državljansko vojno.[4] To je v temeljih spremenilo dotedanja razmerja moči. Krešimir III. in Gojislav sta verjetno za pomoč prosila bolgarskega carja Samuela.[5] Samuel je leta 998 prodrl na sever, zavzel Dukljo, zaustavil Benečane ter oplenil bizantinsko obalo vse do Zadra, nato pa so se Samuelovi vojaki utrdili na travunijsko-hrvaški in na bosansko-hrvaški meji.[6][5] V takšnih razmerah se je oslabljeni kralj Svetoslav povezal z beneškim dožem Orseolom II. in na beneški dvor za talca poslal svojega sina Štefana.[5] Dož je v vojni 999/1000 lahko povečal svoj vpliv v Dalmaciji, saj so se mu dalmatinska mesta večinoma prostovoljno predajala. [7][5] Benečani so dalmatinskim mestom prepovedali plačevati davke Hrvatom, vendar pa je bila njihova nadoblast le kratkotrajna.[5] Krešimir in Gojislav sta okrog leta 1000 zmagala nad Svetoslavom in prevzela oblast.[8] Svetoslav je po letu 1000 živel na beneškem dvoru, od koder je okrog leta 1026 s sinom Štefanom pobegnil na ogrski dvor.[9][10]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Šišić, F. (1990): str. 437.
  2. ^ Klaić, N. (1990): str. 91.
  3. ^ 3,0 3,1 Babić, A. (1953): str. 186.
  4. ^ 4,0 4,1 4,2 Voje, I. (1994): str. 57
  5. ^ 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 Klaić, N. (1990): str. 92.
  6. ^ Voje, I. (1994): str. 74.
  7. ^ Šišić, F. (1990): str. 474.
  8. ^ Goldstein, I. (2008): str. 39.
  9. ^ Voje, I. (1994): str. 58
  10. ^ Klaić, N. (1990): str. 97.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Babić Anto (ur.) (1953). Zgodovina narodov Jugoslavije. Ljubljana, DZS.
  • Goldstein Ivo (2008). Hrvaška zgodovina. Ljubljana, Društvo Slovenska matica.
  • Klaić, Nada (1990). Povijest Hrvata u srednjem vijeku. Zagreb, Globus.
  • Šišić, Ferdo (1990). Povijest Hrvata u vrijeme narodnih vladara. Zagreb, Nakladni zavod matice hrvatske.
  • Voje, Ignacij (1994).Nemirni Balkan. Ljubljana, DZS.
Svetoslav Suronja
Vladarski nazivi
Predhodnik:
Štefan Držislav
Hrvaški kralj
997–1000
Naslednik:
Krešimir III. in Gojslav