Albert Veliki

Albert Veliki

Zahodna filozofija Srednjeveška filozofija/Visoka sholastika
Albert Veliki, freska iz Trevisa iz leta 1352
Ime	Sveti Albert Veliki
Šola/tradicija	aristotelizem v znanostih, Psevdo-Dionizijev novoplatonizem v teologiji
Glavna zanimanja	teologija, filozofija, logika, psihologija, antropologija, fiziologija, zoologija, botanika, geografija, meteorologija, geologija, mineralogija, kemija, glasba
Pomembne ideje	vpeljava celotnega Aristotela preko arabskih in judovskih filozofov v sholastiko; empirični pristop k znanstvenemu raziskovanju; tišina kot sestavni del glasbe
Vplivi Sveti Dominik, Aristotel, Ibn Sina, Platon, stoiki, Cicero, Plotin, Porfirij, Avguštin, Psevdo-Dionizij, patristika, Knjiga vzrokov, Al-Farabi, Al-Biruni, Al-Gazali, Ibn Rušd, Maimonides, Eriugena, Anzelm, Lombard, Grosseteste
Vplival na Akvinski, Teodorik iz Freiberga, Eckhart, Renska šola, Dante, Duns Škot, Ockham, Kuzanski, Ficino, Paracelzij in še mnogo ostalih vse do Galilea in Descartesa
Nasprotoval Roger Bacon

Sveti Albert Veliki, (tudi Albertus Magnus, Albert iz Bollstadta, Albert Kölnski; s častnim nazivom Doctor universalis), nemški filozof, teolog, glasbenik teoretik, kemik, škof in svetnik, * 1193, Lauingen, Bavarska, Nemčija, † 15. november 1280, Köln.

Albert Veliki je bil dominikanski menih, ki je postal znan zaradi vsesplošnega znanja in prizadevanja za mirno sobivanje znanosti in religije.

Velja za enega najvplivnejših nemških filozofov in teologov srednjega veka. Bil je prvi srednjeveški učenjak, ki je uporabil Aristotelovo filozofijo za razlaganje krščanstva. Katolištvo ga je počastilo z nazivom cerkveni učitelj, katerega je prejelo le 33 ljudi. Zgodovinsko gledano je en redkih učenjakov z vzdevkom »Veliki«.

Viri

• Albertus Magnus, Philosophia realis, Demetra, Zagreb, 1994 (COBISS) (v hrvaščini)
• Maurer, Armand A., »Srednjeveška filozofija zahoda«, Mohorjeva družba, Celje 2001 (COBISS)

Zunanje povezave

• Sveti Albert Veliki - Vrtnice
• Albert Veliki - škof in cerkveni učitelj na svetniki.org