Sveta Trojica v Slovenskih goricah
| Sveta Trojica v Slovenskih goricah | |
|---|---|
|
|
|
| Koordinati: 46°34′32.14″N 15°52′37.26″E / 46.5755944°N 15.8770167°EKoordinati: 46°34′32.14″N 15°52′37.26″E / 46.5755944°N 15.8770167°E | |
| Država | |
| Statistična regija | Podravska regija |
| Pokrajina | Štajerska |
| Občina | Sveta Trojica v Slovenskih goricah |
| Nadmorska višina | 284,5 m |
| Prebivalstvo | |
| • Skupno | 465 |
| Časovni pas | CET (UTC+1) |
| • Poletje (DST) | CEST (UTC+2) |
| Poštna številka | 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah |
| Zemljevidi | Najdi.si, Geopedia.si |
| Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno). | |
Sveta Trojica v Slovenskih goricah, pogosto zapisano okrajšano kot Sv. Trojica v Slovenskih Goricah, je naselje in središče Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah, od 1952 do 1992 se je naselje imenovalo Gradišče v Slovenskih goricah.
Vsebina |
Lega [uredi]
Sveta Trojica v Slovenskih goricah leži v osrednjem delu Slovenskih goric, na 287 m nadmorske višine vzhodno od občine Lenart s strnjenim jedrom vrh razglednega slemena kraj ceste Lenart – Sp. Ivajnci – Gornja Radgona – Ptuj in šteje okoli 465 prebivalcev. Na severni strani prehaja v naselje Zgornji Porčič, na jugu v Zgornjo Senarsko. Vzhodna stran griča se znižuje v dolino Ročice in Drvanje, zahodna pa v dolino Velke. V višjih legah so njive, sadovnjaki in brajde, tudi nekaj redkih vinogradov, v nižinah pa se razprostirajo travniki in pašniki. Vzhodno pobočje je poraslo z gozdom, med katerim so razstrezeni domovi. Zahodno od središča Svete Trojice je v dolini Velke akumulacijsko jezero.
Znamenitosti kraja [uredi]
Največja znamenitost kraja je velika baročna cerkev s tremi zvoniki, ki daje kraju poseben čar, znamenitost kraja so tudi stopnice, ki vodijo od cerkve do akumulacijskega jezera, ob stopnicah pa je tudi križev pot. Sveta Trojica je ogledna točka za romarje, ki prihajajo iz vsega sveta in se ustavijo na kosilu v gostišču “pri Vogrinu”. Zanimivost kraja je tudi “Krajnčeva ruda” oziroma Oseški kamnolom iz njega sicer danes več ne kopljejo kamna v preteklosti pa je bil to pomemben kamnolom (odprt je bil pred letom 1358, deloval je do leta 1950). Iz tega kamnoloma so zgradili cerkev pri Svetih treh kraljih in tudi del obnovljenega obzidja cerkve Svete Trojice, ter večinoma starejših slovenjegoriških hiš. Zanimivost Svete Trojice je tudi Don Pierinova komuna za pomoč odvnisnikom od drog, ki se uspešno zdravijo. Spomenik v centru Svete Trojice ob nekdanjem zdravstvenem domu je posvečen žrtvam 2. svetovne vojne. Avtor spomenika je Jože Plečnik, spomenik pa bi naj dal postaviti neki knez. Med 2. svetovno vojno so na spomeniku odstranili goloba in ga zamenjali z Jugoslovansko zvezdo in ga nekoliko preuredili, v iti obliki pa še stoji danes. Drugi spomenik pa stoji ob gostilni Na griču. Spomenik je bil postavljen gospodu Antonu Wundartzu. Spomenik je izklesan iz apnenčastega kamna in je naravne velikosti.
Običaji, šport in ljudje [uredi]
Znan je predvsem kmečki praznik oziroma sedaj to občinski praznik. Ob tem prazniku, ki traja 3 dni se zvrstijo različni dogodki npr.; tekmovanja mladih v klepanju kose, košnja trave, razne kulturne prireditve v kulturnem domu, športne dejavnosti, predvsem pa je znano žegnanje. Ob občinskem prazniku se zvrstijo mnoge športne dejavnosti: krajevni turnir v malem nogometu, različni pohodi, turnirji v tenisu, namiznem tenisu, odbojki, kolesarjenje, turnir v igranju računalniških igric ipd. Večkrat letno pa tudi priredijo turnirje v ribolovu, saj je jezero znano po ribjem bogastvu, ob ugodnem vetru pa je možno tudi deskanje, pozimi pa predvsem za drsanje, saj globina jezera ne presega 5,5 m.
Cerkev pri Sveti Trojici [uredi]
Ljudje so želeli na tem hribu že leta 1631 postaviti cerkev. O tem, čemu so želeli ljudje prav na tem mestu postaviti cerkev govori tudi legenda, ki se prenaša iz roda v rod. Legenda pravi, da so krajani izbrali za prostor izgradnje gmajno v grapi, kjer je danes akumulacijsko jezero. Ker so se na hribu nad gmajno vsak večer prikazovale tri lučke, so se odločili drugače, saj tudi voli, ki so vozili kamenje iz Oseka, niso hoteli v dolino k gmajni, temveč so hoteli na hrib. Res so leta 1631 postavili leseno kapelico posvečeno Svetemu Duhu, ki je bila zelo obilno obiskana, zato so se odločili, da bodo postavili cerkev, ki pa bi naj bila posvečena Sveti Trojici. Vzrok najdemo v legendi o treh lučkah, ki bi se naj prikazovale. Temeljni kamen so položili z veliko slovesnostjo 15. junija 1636. Na ta dogodek spominja tudi spominska plošča nad mestom, kjer so bila nekoč glavna vrata. Leta 1643 je bila ta cerkev popolnoma dograjena in tudi posvečena. Takratna cerkev je bila majhna, zavzemala je le eno tretjino sedanje. Zvonik je imela namesto današnjega velikega oltarja. Segala je do prižnice, vrata so bila pod zvonikom. Orientirana je bila proti večeru, kar je ravno obratno kot sedaj, ko je proti jutru. Ko je bila cerkev sezidana, je bilo potrebno poskrbeti tudi za njeno opremo. Podobo Svete Trojice je dal slikati Wolfgang Stubenberški na svojem gradu Cmurek, svojemu slikarju luterantske vere. Legenda pravi, da je slikar v končanem delu videl stvaritev božje roke in ne svoje. Kmalu po tem se je spreobrnil h katoliški veri. Govorilo se je tudi, da so se začeli po tem, k so prenesli sliko v cerkev, dogajati čudeži.
Osebnosti kraja [uredi]
Jeseni leta 1910 se je v kraj za pol leta preselil pisatelj Ivan Cankar. V kraju je napisal Lepo Vido in predaval o slovenski literaturi, v kraju je nekaj let služboval zdravnik in pisatelj Alojz Kraigher, tu so se rodili tudi njegovi otroci; leta 1908 pravnik in narodni heroj Dušan Kraigher, leta 1909 publicist in urednik Uroš Kraigher ter leta 1914 politik Boris Kraigher, leta 1912 se je rodil njihov bratanec (po materi) Ivo Brnčić, literarni kritik, pisatelj in esejist.
Glej tudi [uredi]
Zunanje povezave [uredi]
| Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Sveta Trojica v Slovenskih goricah |
|
|||||