Suji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Fotografija »Sedečega bika«, poglavarja Sujev

Suji (Oceti Šakowin) so bili eno najbolj znanih plemen severno-ameriških Indijancev. Njihova domovina je obsegala področje med rekama Mississippi in Missouri.

So Staroselci Amerike in Ljudstvo Prvih Naseljencev. Termin obsega etnične skupine Velike Narodnosti Sujev, ki se deli v tri glavne podskupine:
- Isanti (Santee or Dakota); pomeni ´Nož´, izvor ime jezera v današnji Minessoti
- Ihanktonwan-Ihanktonwana (Yankton-Yanktonai); ´Vas na koncu´, se smatrajo kot srednji Suji
- Teton (Lakota); ´Prebivalci na preriji´ (negotov pomen).

Danes imajo Suji mnogo ločenih plemenskih vlad po številnih rezervatih in skupnostih v Dakoti, Minnesoti, Nebraska, Manitoba, južnem Saskatchewanu in v Kanadi.

Vsebina

Sedem Ognjev [uredi]

Zgodovinsko se izraz Suji Velike Narodnosti Sujev se nanaša na Sedem Ognjev (Očhéti Šakówį [oˈtʃʰetʰi ʃaˈkʰowĩ]), pomeni ´Skupnost Sedem Ognjev´. Vsak ogenj simbolira en ´oyate´ (ljudstvo ali narod). Sedem narodov, ki tvorijo Suje, so: Mdewakanton, Wahpetowan (Wahpeton), Wahpekute, Sissetowan (Sisseton), the Ihantowan (Yankton), Ihanktowana (Yanktonai), and the Teton (Lakota). Skupnost Sedem Ognjev se je zbrala vsako poletje za posvet, obnovo prijateljstva, za odločitve glede plemenskih zadev in udeležbe v Sun Danceu. Izbrali so štiri voditelje poimenovane ´Wicasa Yatapicka´ med vodji ´Sedem narodov´. Zadnje srečanje Skupnosti Sedem Ognjev je bilo 1850.

Danes so Teton, Isanti ali Ihantowan/Ihanktowana običajno poznani kot plemena Lakota, Vzhodna Dakota ali Zahodna Dakota. V vsakem od treh glavnih dialektov, »Lakota, Dakota« pomeni »prijatelj« ali bolj pravilno » zaveznik«. Raba Lakota, Dakota se tako nanaša na zavezništvo, ki je nekoč povezovala Veliko Narodnost Sujev.

Politična organizacija [uredi]

Politična organizacija je bila osnovana na udeležbi posameznikov in kooperaciji mnogih v podporo plemenskemu načinu življenja. Vodje so bili izbrani glede na nasledstvo po rojstvu in izkazu hrabrosti, velikodušnosti in modrosti.

Politične vodje so bili člani skupnosti ´Naca Ominicia´ in so določali zadeve plemenskega lova, premikov taborov, o vzpostavljanju miru ali vojne s sosedskimi plemeni, in o katerikoli drugi zadevi skupnosti. Družbe so temeljile na očetovskih skupnostih ali fraternities: moški so določali pozicije v plemenu. Družba je bila zbrana iz manjših klanov in je variirala v številu izmed vsake od sedmih skupin. Bili sta dve skupini družb: Akicita za mlajše moške in Naca za staroste in bivše vodje.

Akicita (´Bojevniki´) družba je gojila bojevnike, lovce in nadzornike skupnosti. Bilo je veliko manjših skupin ´Akicite´, ki so se imenovale ´Kit-Fox´, ´Strong Heart´, ´Elk´ in drugi. Vodje v ´Naca´ družbi, per Naca Omincia, (Plemenske vodje in staroste), je zbirala od sedem do deset mož, odvisno od sedmih plemen; vsak je izkazan kot Wicasa Itancan (»Poglavar«), in vsak od predstavnikov Wicasa Itancan je interpretiral in podprl odločitve družbe Naca.

Wicasa Itancan so izglasovali dva do štiri Shirt Wearers, ki so bili glasniki družbe. Pomirjali so prepire med družinami in med tujimi narodnostmi. To so bili pogosto mladi možje iz družin kot dediči nasledniki. Moški iz primitivnejših družin, ki so izkazali izredne vodstvene sposobnosti in so obenem prislužili spoštovanje skupnosti, so tudi prisostvovali izboru v Shirt Wearers. Crazy Horse je tak primer iz plemena Oglala Lakota.

Wakincuza (»Nosilec Pipe«) je rangiral pod »Shirt Wearers«. Nosilec Pipe je uravnaval obrede miru, izbiral lokacije za tabore in nadziral Akicita »Bojevnike« med lovom na bizone.

Izvor imena [uredi]

Ime Suj orig. Sioux (izgovorjava /suː/)je v Francosko Kanadski obliki zapisa Nadoüessioüak (prvič uporabljena 1640). Proto-Algonquian *na·towe·wa oblika se nanaša na majhno kačo ´rattlesnake´, je slabšalnica s pomenom »ki govori tuj jezik«. Veliko plemen je ta izraz zato zavrnilo.

Nekatera plemena so tudi formalno prevzela tradicionalna imena: ´Pleme Rosebud Sioux´, je poznano tudi kot ´Sicangu Oyate´medtem ko so ´Oglala´pogosto uporabljali ime ´Oglala Lakota Oyate´, raje kot angleško ´Oglala Sioux Tribe´ or ´OST´.


Jezikovje [uredi]

Zgodnje ločevanje na tri dialekte govoreče veje Dakota v družini ´jezikovja Sujev´ so Lakota, Dakota in Nakota. Pri čemer je Lakota = Teton, Dakota = Santee in Yankton in Nakota = Yanktonai in Assiniboine dialekt. V zadnjem času sta Assiniboine in Stoney dva različna jezika, pri čemer je Sujevski jezik tretiran kot tretji, s tremi različnimi dialekti: Teton, Santee-Sisseton, Yankton-Yanktonai.

Termin Dakota so antropologi in vladne službe aplicirali z referenco na vse skupine jezikov Sujev in jih poimenovali Teton Dakota, Santee Dakota, itd. To je posledica zmotnega prevajanja oblike Suj s pomenom ´kača´.

Moderne geografske in etnične razdelitve [uredi]

Danes Suji naseljujejo številne rezervate in skupnosti v Dakoti, Minnesoti, Nebraski, Južni Karolini, Manitobi, južnem Saskatchewanu in v Kanadi.

Prvi zasledki Sujev so v današnji Minessoti, Iowi in Wisconsinu. Po tem, ko je prišel v uporabo konj med Indijance, so Suji dominirali po večji površini na tleh od današnje Kanade do Platte River, od Minessote do Yellowstone River, vključno s pokrajino Powder River.

Etnične razdelitve:

Womendress of the Sioux
Baby sling of the Sioux
  • Santee division (Dakota)
    • Mdewakantonwan (»Jezerska Vas«)
      pomembna oseba: Taoyateduta
    • Sisitonwan (Sisseton, negotovo, morda »Vas Ribolova«)
    • Wahpekute (»Vodje Listov«)
      pomembna oseba: Inkpaduta
    • Wahpetonwan (»Vas Listov«)
  • Yankton-Yanktonai division (Western Dakota)
    • Ihanktonwan (Yankton, »Konec Vasi«)
    • Ihanktonwana (Yanktonai, »Mala Vas Konec«)
      pomembne osebe: Wanata, Chief War Eagle


Ljudstvo Prvih Naseljencev na rezervatih [uredi]

Polovica vseh Sujev danes živi na rezervatih.

V Kanadi vlada priznava plemenski skupnosti izraz »First Nations.« Lastništvo zemlje teh ´Staroselcev´, ´Prvega Ljudstva´ je poimenovano »Reserves« - ´Rezervati´.

Zgodovina [uredi]

Vojna v Dakoti 1862

Vojna Red Cloud´s

Velika Vojna Sujev 1876-77

Pokol pri Wounded Kneeju

Prisiljena premestitev

Incident Wounded Knee

Republika Lakota

Znani Suji [uredi]

Zgodovinske osebe [uredi]

Sodobniki [uredi]






[[]]


Napaka pri navajanju: Obstajajo etikete <ref>, vendar etikete <references/> ni bilo mogoče najti